Pri igranju bridža se pogosto uporabljajo različne tabele in grafikoni, ki pomagajo igralcem pri razumevanju in igranju igre. Tukaj je nekaj tabel, ki so pogosto v pomoč:
Tabela točkovanja (Scoring Table): Ta tabela prikazuje, kako se točkujejo različne igre, vključno s partijami, nadigravanji, podrtimi igrami itd.
Tabela vrednosti kart (Point Count Table): Ta tabela prikazuje vrednost posameznih kart v barvah (npr. as = 4 točke, kralj = 3 točke, dama = 2 točki, fant = 1 točka) in pomaga pri ocenjevanju moči roke.
Tabela ocen roke (Hand Evaluation Table): Tabela za ocenjevanje roke glede na število visokih kart in dolžino barv. Ta vključuje tudi metode, kot sta Milton Workov točkovni sistem in Losing Trick Count.
Distribucijska tabela (Distribution Table): Ta tabela prikazuje, kako so karte običajno razdeljene med igralce (npr. najpogostejše razdelitve 4-4-3-2, 5-3-3-2 itd.).
Tabela signalizacije (Signaling Table): Tabela, ki prikazuje dogovorjene signale med partnerjema, kot so signaliziranje števila kart v določeni barvi ali preferenc za določeno barvo.
Tabela odpiranj (Opening Bids Table): Ta tabela prikazuje, katere kombinacije kart se običajno odpirajo in s kakšno oznako (npr. odpiranje 1 pik, 1 BA, 2 karo itd.).
Tabela odzivov (Responses Table): Tabela, ki prikazuje, kako odgovarjati na partnerjevo odprtje, odvisno od moči in oblike vaše roke.
Tabela prejemov (Takeout Doubles Table): Tabela, ki prikazuje, kdaj in kako uporabiti takeout double in kakšni naj bodo odzivi nanj.
Tabela rebidov (Rebids Table): Tabela, ki prikazuje, kako ponovno licitirati po prvem odgovoru partnerju, odvisno od nadaljnjih informacij in moči roke.
Tabela konvencij (Conventions Table): Tabela različnih konvencij, ki se uporabljajo v bridžu, kot so Stayman, Blackwood, Jacoby Transfer, in drugi.
Te tabele so lahko v različnih oblikah, od natisnjenih kartic do digitalnih aplikacij, in so ključne za boljše razumevanje in igranje bridža.
1. Igranje proti močnejšim kartam (glej ♠, ko je Q v impasu) [Lead Toward Strength]
Igrajte npr. 2♠. Če W igra nizko, igrajte J♠. Nato igrajte 3♠. Če ima W A♠ in Q♠, lahko naredite 2 štiha. Če ima E A♠ in Q♠ ne morete narediti nobenega štiha.
2. Igranje proti močnejšim kartam (glej ♠, ko je K v impasu) [Lead Toward Strength]
Igrajte npr. 2♠. Če W igra nizko, igrajte J♠. Nato igrajte 3♠. Če ima W K♠ in Q♠, lahko naredite 2 štiha. Če ima E K♠ in Q♠ ne morete narediti nobenega štiha.
5. Dvosmerni impas (glej ♠, ko je Q v impasu) [Two – Way Finesse]
Če predvidevaš, da ima W Q, naj igra S 2 in N T. Če predvidevaš, da ima E Q, naj igra N 3 in S J. Vedno narediš 3 štihe, če pravilno predvidevaš, kje je Q.
1. Katere 3 uporabne podatke sporočimo partnerju, ko se na njegovo otvoritev odzovemo z licitiranjem splinterja? Ko se na partnerjevo otvoritev odzovemo z licitiranjem splinterja , mu hkrati sporočimo tri uporabne podatke: – imam 4-kartno podporo v tvoji barvi; – imam kratkost (enojec ali praznina) v licitirani barvi; – moč moje roke je omejena, vendar zadošča za manšo.
2. Kakšna mora biti licitacija Splinter, če nam vzame kar 2 nivoja? Ta konvencija nam sicer: – vzame kar dva nivoja licitacije, – zato mora biti zares: * natančna in + vsebinska.
3. Kdaj uporabljamo konvencijo Splinter? Konvencijo Splinter običajno uporabljamo, kadar partner odpre v majorju.
4. Ali kratkost (enojec, praznino) licitiramo v dvojnem skoku samo z rokami, katerih vrednost zadošča za manšo, ne pa tudi za slem? Kratkost (enojec ali praznina) licitiramo: – v dvojnem skoku samo z rokami, katerih vrednost zadošča za manšo, – ne pa tudi za slam.
5. Ali s šibkejšimi rokami lahko izbiramo med drugimi govori, z močnejšimi pa prav tako? S šibkejšimi rokami lahko izbiramo med drugimi govori, z močnejšimi pa prav tako.
6. Kakšna naj bo licitiacija, ko partner licitira Splinter? Ko partner licitira Splinter, je zelo pomembna nadaljnja licitacija: – če nimamo več od običajnega odprtja, takoj licitiramo manšo; – če imamo srednje močno roko in nam partnerjeva kratkost ustreza, licitiramo najnižjo kontrolo (A, K, praznina ali enojec), ki jo imamo; – če imamo zelo močno roko in vsaj drugo kontrolo v vsaki barvi (K ali enojec), licitiramo RKCB.
Primer : 1 ♠ – 4 ♣ – 4 ♦ ali 4 ♥
Partnerju sporočimo, da imamo: – vsaj drugo kontrolo (enojec ali K) v licitirani barvi in – licitacija se lahko nadaljuje, tudi z Blackwoodom.
To seveda lahko storimo, če imamo: – vsaj srednje močno odprtje in – nimamo izgubljenih točk v barvi partnerjeve kratkosti.
Between 14 and 23 points – “Forcing” bid. A control in Spade(s) (the Ace, The King, a singleton or a void). It necessarly involves a fit in another suit. Control are named economically.
Ne vem sicer kako to, da je še po 3NT treba uporabljati ALERT.
To je opozorilo nasprotnikom, da 4 ♠ ni naravna licitacija. Svojemu partnerju daje pomembno informacijo: želi, da gresta naprej prosti slamu.
4 pik pa običajno pomeni (odvisno od dogovora s partnerjem): – ali singl v ♠ ali praznina v ♠ (druga kontrola); – ♠A-K (prva kontrola). Vir: Gregor Kit
7. Ali lahko konvencijo splinter uporabljamo, kadar partner odpre v minorju? Konvencijo splinter lahko uporabljamo, tudi kadar partner odpre v minorju:
8. S kakšnimi rokami licitiramo v dvojnem skoku kratkost (enojec ali praznino)? Kratkost (enojec ali praznina) licitiramo v dvojnem skoku samo z rokami: – katerih vrednost zadošča za manšo, – ne pa tudi za slam. – S šibkejšimi rokami lahko izbiramo med drugimi govori, – z močnejšimi pa prav tako.
9. Ali je zelo pomembna nadaljnja licitacija, če partner licitira splinter? Ko partner licitira splinter, je zelo pomembna nadaljnja licitacija
10. Kaj storimo, če nimamo več od običajnega odprtja? Če nimamo več od običajnega odprtja: – takoj licitiramo manšo ali – odločitev prepustimo partnerju.
11. Kaj lahko licitiramo, če imamo srednje močno roko in imamo v partnerjevi kratkosti dober dvojni zadržek? – Če imamo srednje močno roko in – imamo v partnerjevi kratkosti dober dvojni zadržek lahko licitiramo NT manšo.
12. Kaj licitiramo, če imamo zelo močno roko in nas zanima slam? – Če imamo zelo močno roko in – nas zanima slam, lahko licitiramo: – kontrolo v stranski barvi ( do nivoja minorske manše prvo ali drugo kontrolo, nad nivojem manše pa samo prvo kontrolo.
1. Pri čem nam pomaga konvencija Blackwood? Povsem ob koncu nadaljevalnega tečaja smo omenili konvencijo Blackwood, ki nam je pomagala pri ugotavljanju števila asov našega partnerja.
2. Kakšna je konvencija, ki je nadgradnja do sedaj znane konvencije Blackwood? Tokrat vam predstavljamo zelo enostavno konvencijo, ki je nadgradnja do sedaj znane konvencije Blackwood, ki se imenuje Roman Key Card Blackwood.
3. Kdaj uporabimo konvencijo RKCB? Ko s partnerjem ugotovimo, da je naša skupna moč morda večja, kot samo za licitiranje manše, uporabimo to novo konvencijo RKCB.
4. Kaj je posebnost konvencije RKCB? Posebnost tega dogovora je v tem, da pri odgovoru na konvencijsko vprašanje 4NT odgovarjamo: – s 5 ključnimi kartami in – ne samo s štirimi asi kot je bila to praksa do sedaj.
5. Kaj bomo poleg asov še dodali med ključne karte? Po novem dogovoru bomo med ključne karte odgovora poleg asov dodali še adutskega kralja.
6. V katerih primerih to velja? To seveda velja v primerih, ko smo se za adutsko barvo med licitacijo že dogovorili.
Odgovori pri RKCB na vprašanje 4 NT so sledeči: – 5♣ pomeni: * O ali * 3 ključne karte od 5 (klasičen Blackwood 5♣ = 0 ali 4 asi); – 5♦ pomeni *1 ali * 4 ključne karte od 5 (klasičen Blackwood 5♦ = 1 as); – 5♥ pomeni 2 ključni karti od 5 (klasičen Blackwood 5♥ = 2 asa); – 5♠ pomeni: * 2 karti od 5 in * dama v adutu (klasičen Blackwood 5♠ = 3 asi).
7. Zakaj odgovor 5♠ potrjuje adutsko damo? Ker nam je na 5 nivoju ostal še prostor za odgovor 5♠, ga lahko uporabimo za potrditev adutske dame, sicer pa z dvema Asoma odgovorimo 5♥.
8. Kdaj je uporabljanje konvencije RKCB odsvetovano? Načeloma je uporabljanje konvencije RKCB odsvetovano, ko nimamo nobene: – od 5 ključnih kart *4 asov in *adutskega kralja.
9. Kaj z dogovorom lahko zamenjamo glede RKCB? Stvar dogovora pa je med partnerjema tudi ta, da lahko prva dva odgovora na 4NT pri RKCB zamenjamo: – 5♣ – 5♦ .
Dodatno pojasnilo, Kit, Gregor. Ljubljanski bridge klub. Junij 2024.
Običajno RKBC odgovarjamo 5 asov (vključen je tudi adutski).
Odgovori pa so lahko dvojni, ampak se je o tem treba s partnerjem zmenit.
Razlika je samo v prvih dveh odgovorih:
ali imam 0 ali 3 ase (5 križ ali 5 karo) ali
imamo 1-4 ase .
5 herc sta 2 A in
5 Pik sta 2 A +adutska Q
Je pa res da je pri brezadutnih igrah seveda drugače, saj ni 5 A. Tudi to je treba bit s partnerjem zmenjen. Lahko odgovarjaš na Blackwood 4 ase, boljši igralci pa igrajo 4 NT po manši 3 NT kvantitativno vprašanje in gre izvajalec:
1. Katere možnosti se odpiraju po odzivalčevemu dvigu našega majorja na drugi nivo (1♠-2♠ ali 1♥-2♠)? Po odzivalčevemu dvigu našega majorja na drugi nivo (1♠-2♠ ali 1♥-2♠), se odpirajo nove možnosti, kako bi prišli do: – manše ali – izjemoma celo do malega ali velikega slama.
2. Kdaj ni ambicij za nadaljevanje licitacije? Ko imamo minimalno otvoritev in se nam partner konstruktivno omeji na 8-9 FT, potem seveda ambicij za nadaljevanje licitacije ni.
3. Katere so možne licitacije, s katerimi preverimo, če imamo limitirano podporo v našem majorju in roko, ki bi z malo partnerjeve pomoči v eni od stranskih barv, bila primerna za dvig do manše? Ko kot odpiralec, po partnerjevemu dvigu našega majorja ugotovimo, da imamo v eni od stranskih barv 2-3 izgubljene štihe, si lahko pomagamo z iskanjem partnerjeve pomoči v tej konkretni barvi.
4. Kako se ta sistem pomoči imenuje v tuji literaturi? Ta sistem pomoči v tuji literaturi omenjano kot Help Suit Game Try (HSGT).
5. S katero licitacijo odpiralec nakaže prošnjo za pomoč v stranski barvi? Prošnjo za pomoč v stranski barvi odpiralec nakaže z licitacijo te barve na 3. nivoju.
6. Katera ocena odpiralca je zelo pomembna pri nadaljevanju licitiranja po odzivalčevem konstruktivnem dvigu odpiralčevega majorja? Pri nadaljevanju licitiranja po odzivalčevemu konstruktivnemu dvigu odpiralčevega majorja, je zelo pomembna ocena odpiralca, ali je smiselno licitiranje proti manši.
7. Kdaj je zelo običajna situacija za nadaljevanje? Zelo običajna situacija za nadaljevanje je takrat, ko ima odpiralec: – dvobarvni list (5-4) – v ostalih dveh barvah pa večinoma izgubljene štihe, ali – morda celo v eni barvi enojec – v drugi pa tri izgubljene štihe.
Gre za ključne karte (Key cards), v katere se štejejo vsi 4 asi in adutski kralj. Vseh kart skupaj je 5. Npr. 5♣ pomeni 0 ali 3 ključne karte, 5♦ pomeni 1 ali 4 ključne karte, 5♥ pomeni 2 ali 5 ključnih kart brez dame v adutu in 5♠ pomeni 2 ali 4 ključnih kart z damo v adutu.
1. Koliko figurnih točk nam v standardnem sistemu licitiranja zadostuje, če gre za napoved nove barve na drugem nivoju? V standardnem sistemu licitiranja nam za napoved nove barvo na drugem nivoju zadostuje 10 figurnih točk (HCP).
2. Koliko figurnih točk nam v sistemu liticiranja 2/1 (Two over one) zadostuje, če gre za napoved nove barve na drugem nivoju? Sčasoma so analitiki bridža ugotovili, da bi bilo morda bolje to storiti z 12 figurnimi točkami, in tako je nastal sistem licitiranja 2/1 (Two Over One). Seveda ima vsak sistem svoje prednosti in slabosti, a sistem 2/1 se je izkazal za primerljivo dokaj uspešnega. Morda bo ustrezal tudi vam.
3. Na katerih šestih licitacijskih sekvencah sloni sistem 2/1? Sistem 2/1 sloni na šestih licitacijskih sekvencah: – 1♠- 2♣/2♦/2♥, – 1♥ – 2♣/2♦ in – 1♦ – 2♣.
Za začetek se bomo lotili samo prvih petih, ki sledijo majorskemu odprtju (1♠ oziroma 1♥). Licitacijo 1♦ – 2♣ pa bomo obravnavali v poznejših poglavjih.
4. Kaj je zelo dobro, da partnerja s pomočjo licitacije čim prej izvesta? Zelo dobro je, da partnerja s pomočjo licitacije čim prej izvesta, ali imata skupaj dovolj točk za napoved manše, in prav to nam omogoča sistem 2/1.
5. Kaj lahko partnerju, ki je odprl licitacijo, poveste z 12 figurnimi točkami na drugem nivoju že s prvo napovedjo? Če je partner odprl licitacijo, mu lahko z 12 figurnimi točkami na drugem nivoju že s prvo napovedjo sporočite, da bosta igrala manšo.
6. Kateri so glavni pogoji za licitiranje 2/1? Glavni pogoji za licitiranje 2/1: – za napoved 2♣ ali 2♦ zadostuje 4-kartna barva, – napoved 2♦ pa zahteva 5-kartno barvo, recimo ♠A7♥AKJ104♦KQ5♣AJ9 še vedno imate lahko podporo za partnerjevo majorsko barvo, ki jo licitirate v naslednjem krogu na najnižjem možnem nivoju – partner ne bo smel pasirati, saj ste mu s svojo prvo napovedjo nove barve na nivoju dva sporočili, da se ne bosta ustavila pod manšo (primer: partner odpre 1♠, odzivalec pa z roko ♠A87 ♦AJ105♦KQ108♣J9 najprej napove 2♦) – s 4-kartno podporo in dovolj figurnimi točkami za manšo licitiramo nekoliko drugače, a o tem v naslednjih kratkih predavanjih
Povzetek – Odziv z novo barvo na drugem nivoju po partnerjevem majorskem odprtju je absolutni forsing do manše. – Za licitiranje nove barve na drugem nivoju morajo biti izpolnjeni pogoji za odprtje (12 HCP). – Odziv na drugem nivoju zagotavlja vsaj 4-kartno minorsko barvo in vsaj 5-kartno srce. – Odziv z novo barvo na drugem nivoju ne zanika podpore za partnerjevega majorja.
1.2 Sistem licitiranja 2/1 (Two Over One) [2. del]
Odpiralčev drugi govor po 2/1
1. Kdaj je zelo pomemben odpiralčev drugi govor, če gre za odprtje 1♥ ali 1♠? Ko odzivalec po odprtju 1♥ali ♠ licitira novo barvo na drugem nivoju, je zelo pomemben odpiralčev drugi govor.
2. Zakaj nam ni treba licitirati v skoku, čeprav imamo dodatno moč? Sedaj vemo, da bomo igrali vsaj manšo, zato nam ni treba licitirati v skoku, tudi kadar imamo dodatno moč.
3. Kaj prihranimo, če nam ni treba licitirati v skoku? Tako prihranimo prostor za natančno opisovanje obeh rok, s čimer bomo lažje našli: – najustreznejšo barvo (oziroma brezadut) in – nivo kontrakta (manša ali slam).
4. Kaj licitiramo, če imamo močno uravnoteženo roko (18-19 FT)? Kadar imamo močno uravnoteženo roko (18–19 FT): – najprej licitiramo 2NT, – v naslednjem govoru pa 4NT.
5. Kaj pomeni 4NT v tej sekvenci? Pozor: 4NT v tej sekvenci ne smemo vzeti: – kot spraševanje po asih, – temveč samo kot obvestilo partnerju o moči in obliki naše roke.
6. Kaj licitiramo, če imamo srednje močno uravnoteženo roko (15 do 17FT), odprli pa smo 1♥ ali 1♠? Kadar imamo: – srednje močno uravnoteženo roko (15–17 FT), – odprli pa smo 1♥ ali ♠, – v naslednjem govoru licitiramo 3NT. – Če ima partner podporo za našega majorja, bo licitiral 4♥oziroma 4♠
7. Kateri točkovni obseg napovedi velja po sekvenci 2/1? Po sekvenci 2/1 velja točkovni obseg napovedi: – 2NT (12–14 ali 18–19) in – 3NT (15–17) tako za odpiralca kot izvajalca!
8. Kaj je drugi govor odpiralca, če ima dvobarvni list v majorjih, pri čemer odpremo ♠?
9.Kaj je drugi govor odpiralca, če ima dvobarvni list v majorjih, pri čemer odpremo ♥?
10.Kaj je drugi govor odpiralca, če ima dvobarvni list v majorjih in minorjih, pri čemer odpremo ♥?
1.3 Sistem licitiranja 2/1 (Two Over One) [3. del]
Odpiralčev drugi govor po 2/1
1. Zakaj si bomo še ogledali nekaj odpiralčevih drugih govorov po sekvenci 1M (majorji) – nova barva na nivoju 2? Ogledali si bomo še nekaj odpiralčevih drugih govorov po sekvenci 1M – nova barva na nivoju 2, ki nam bodo pomagale pri iskanju ustrezne manše
2. Kdaj lahko izvedemo dvig odzivalčeve barve? Dvig odzivalčeve barve: – to lahko vedno storimo s 4 kartami v tej barvi, – kadar imamo samo 3, pa to storimo, če imamo vsaj eno visoko figuri v tej barvi (A, K ali Q). – Z uravnoteženim listom in točkami, ki so enakomerno razporejene v vseh barvah, se lahko odločimo tudi za napoved 2NT kljub podpori.
3. Kako licitiramo, če imamo sekvenco 1♠-2♥? Sekvenca 1♠ – 2♥: Ker ima odzivalec zagotovo najmanj pet kart v srcu, ga lahko podpremo že s tremi kartami. Sedaj je zelo pomembno, da partnerju sporočimo svojo moč: – če nimamo dodatne moči, takoj skočimo v partnerjevo manšo in licitiramo 4
– kadar pa ocenimo, da bi nas morda lahko zanimal slam, licitiramo 3♥
4. Kako licitiramo, če ponovimo barvo odprtja? Ponovitev barve odprtja: – Kadar smo odprli z vsaj 6-kartnim majorjem, po partnerjevem odzivu na nivoju 2 ponovimo svojo barvo prav tako na nivoju 2 ne glede na moč. – Svojo barvo ponovimo v skoku samo takrat, kadar imamo vsaj AKJ10XX, spet ne glede na moč.
5. Kakšno korist bo imel odzivalec z zgornjim pristopom? S takim pristopom si bo odzivalec ustvaril: – natančnejšo sliko o odpiralčevi roki, – tako da bosta skupaj lažje našla ustrezno manšo ali celo slam.
6. Kaj je zelo pomembno pri sistemu licitiranja 2/1? Pri sistemu licitiranja 2/1 je zelo pomembno natančno licitiranje tako odpiralca kot odzivalca.
1.4 Kako naprej po odprtju 1♦ in 2♣?
1. V katerem primeru lahko uporabimo sistem 2/1, če odpremo v minorju? Tudi ko odpremo v minorju, lahko v enem primeru uporabimo sistem 2/1: ko odpremo 1♦ pomeni partnerjev odziv 2♣ forcing do manše.
2. Katera odzivalčeva razdelitev, v kateri je najdaljša barva križ, je primerna za tak dvig? Vsaka odzivalčeva dovolj močna razdelitev (12+ FT), v kateri je najdaljša barva križ, je primerna za tak dvig.
3. Ali licitacija 2♣ po odprtju 1♦ ne zanika 4-kartnega majorja? Kaj morate imeti v takem redkem primeru, če imate 5-kartnega majorja? Licitacija 2♣ po odprtju 1♦ ne zanika 4-kartnega majorja. Možno je celo, da imate 5-kartnega majorja, vendar morate imeti v takem redkem primeru obvezno 6-kartnega križa.
4. Kaj licitiramo po odprtju 1♦-2♣, če imamo kot odzivalec popolnoma uravnoteženo roko (3334) in ravno dovolj moči za manšo? Če imamo kot odzivalec popolnoma uravnoteženo roko (3334) in ravno dovolj moči za manšo, licitiramo 3NT.
5. Kaj licitiramo, kadar je naša roka močnejša in se že spogledujemo s slamom in imamo zgoraj opisano razdelitev? Kadar pa je naša roka močnejša in se že spogledujemo s slamom, pa tudi s tako razdelitvijo licitiramo 2♣.
6. Ali pri odprtjih 1♣ sistem licitiranja 2/1 ne funkcionira? Pri odprtjih 1♣ sistem licitiranja 2/1 ne funkcionira. Vseeno moramo biti pri odzivanju pozorni, zato si poglejmo nekaj primerov!
7. Kdaj ne smemo hiteti z licitiranjem majorja, če imamo 5♦ in 4♠ ali ♥ (majorje)? Kadar imamo pet kar in 4 karte v majorju, ne hitimo z licitiranjem majorja.
8. Kaj se bo zgodilo, če bomo najprej licitirali majorja in v drugem odzivu še karo? Če bomo najprej licitirali majorja in v drugem odzivu še karo, bo partner prepričan da imamo 5 kart v majorju in to ne bo dobro.
9. S katero barvo se odzovem, če imamo dve 4-kartni barvi? Kadar imamo dve 4-kartni barvi, se odzovemo vedno z nižjo po rangu
10. S katero barvo se odzovem, če imamo dve 5-kartni barvi? Če imamo dve 5-kartni barvi, pa se najprej odzovemo z višjo od obeh.
