Vidnostni bridž (Double dummy bridge) | XLSX | lahko odigrate na papirju. V Excelu in PDF-ju so priložena kratka navodila za igranje in diagram s tabelo, kjer lahko odigrate bridž na papirju. Določeno imate: – postavitev kart; – licitacijo in – 1. štih.
Drugi dan popolne bridžistične zasedbe Prebolda, se je pomerilo 36 mešanih parov in po 60 odigranih bordih smo dobili zmagovalca. Več na Bridge zvezi Slovenije …
Zmagovalna ekipa Živje, v kateri sta bila para Hana Rus-Gregor Rus in Katja Vavpetič-Aleš Vavpetič je osvojila 98,26 točk. Posebne čestitke gredo Katji Vavpetič, ki se je prvič udeležila državnega tekmovanja. Več na Bridge zveza Slovenije …
Značilnost te igre je, da ne smemo na napad ♠3 takoj štih pobrati z ♠A. Glede na to, da imamo 6 gotovih vzetkov, imamo dodatne štihe v kari. S pomočjo impasiranja v kari delamo dodatne štihe. V našem primeru smo igrali 3 NT. Naredili smo +3, kar pomeni, da je optimalna igra s temi kartami mali slem. Ker smo v neranljivi obliki, bi to zneslo 990 točk. V našem primeru smo jih dobili samo 490.
1. Kakšna je bila prvotno kontra? Kontra je bila prvotno kazenska.
2. Kaj je prvotno pomenila kontra? Kontra je pomenila, da nasprotniki na bodo naredili kontrakta, ki so ga izlicitirali.
3. Kakšna je večina konter po letu 1930? Kaj TO kontre predlagajo partnerju? Po letu 1930 pa se je pomen kontre precej spremenil. Večina konter je TO (take-out) (slov. pridi ven partner; forcing). Predlaga partnerju, da licitira eno izmed preostalih barv in ni kazenska kontra.
4. Kakšni so pogoji za informativno kontro? Pogoji za informativno kontro (TO kontro) so naslednji: – imaš ostale 3 barve in moč odprtja (12+ figurnih (skupnih) točk);
– imaš 16+ figurnih točk in samostojno barvo (high double);
– imaš (18) 19+ figurnih točk (v tem primeru distribucija ni pomembna).
5. Kakšen je idealni primer Informativne kontre? Imamo dovolj točk za odprtje in štiri (4) karte v vseh preostalih barvah.
6. Kakšen je primer minimalnega lista, s katerim damo informativno kontro na direktni poziciji? Imamo samo 10 figurnih točk, vendar imamo idealno distribucijo in visoke figure v vseh preostalih barvah.
7. Kakšen je primer neprimernega lista za informativno kontro na direktni poziciji? Kljub temu, da imamo 12 figurnih točk, imamo v barvi odprtja Q, ki jo lahko odštejemo in hkrati nimamo idealne distribucije za informativno kontro.
8. Ali smemo licitirati informativno kontro tudi v primeru, ko nasprotnik odpre 1 major, mi pa imamo v drugem majorju samo 3 karte?Licitiramo pass ali informativno kontro? Veliko več je dobrih stvari, ki se lahko zgodijo kot slabih. Zato je kljub temu, da imamo v drugem majorju samo tri (3) karte, pravilno licitirati informativno kontro.
9. Katere so značilnosti spodnjega primera, če odigramo 3 partije z različnimi načini licitacije?
Primer licitacije, ko: – pasiramo; – licitiramo informativno kontro.
Če bomo z listom na poziciji South pasirali odprtje 1♥ (Glejte zgornjo sliko), bomo dobili zelo slab rezultat, saj nasprotniki lahko naredijo 2♥ (8 štihov).
Nasprotniki so licitirali 3♥. Ob solidni obrambi smo jih zrušili 1-krat.
10. Katero pravilo smo uporabili, ko nasprotniki licitirajo baražno odprtje na nivoju 2 ali 3? “Pravilo 7” (Glejte spodnjo sliko!): ko nasprotniki licitirajo baražno odprtje na nivoju 2 ali 3
11. Kaj predpostavimo, če upoštevamo “Pravilo 7”? Predpostavimo, da ima partner 7 figurnih točk (odpiralec 13 skupnih točk; nasprotnik, ki daje informativno kontro 13 točk, skupaj 26, povprečno pri ostalih dveh igralcih je 7 figurnih točk) in se na podlagi tega odločamo ali licitiramo informativno kontro ali ne?
Za informativne kontre velja, ko nasprotniki odprejo na nivoju 3. Imeti moramo močnejšo informativno kontro. Da bi bili naši kontrakti uspešni potrebujemo v večini primerov na nivoju 3 24 figurnih točk, na nivoju 4 pa 25,26. Če določimo partnerja glede na “pravilo 7”, da ima 7 figurnih točk, naša informativna kontra mora ustrezati navedenim zahtevam.
Baražne otvoritve: potrebujejo več točk, če predpostavimo, da jih ima partner v povprečju 7.
V tem primeru zadostimo vse pogoje za informativno kontro.
13+ figurnih točk slabša distribucija, odšteti moramo 1 figurno točko za 3-3-3-4 distribucijo, skupaj s partnerjevih 7 figurnih točk ni dovolj za igrati na nivoju 2. V tem primeru imamo premalo za informativno kontro in je v večini primerov bolje pasirati.
Pravila za informativno kontro, ko naš partner pasira, nasprotniki pa so licitirali dve barvi na nivoju 1 (W -> 1♦) & (E -> 1♥). Za to informativno kontro moramo imeti obe nelicitirani barvi vsaj 4-4 in moč za odprtje.
Licitiraš pass, ker nimamo obeh nelicitiranih barvu vsaj 4-4.
Informativna kontra, ko naš partner pasira, nasprotniki pa so na odprtje na nivoju 1 licitirali 1 NT. Zadostili smo pogojem za informativno kontro. Imamo pravo otvoritev in še spremenljivo distribucijo.
Zadostili smo pogoje za informativno kontro. Imamo manj kot otvoritev, vendar imamo idealno distribucijo.
informativna kontra, ko naš partner pasira, nasprotniki pa so na odprtje na nivoju 1 licitiratli enostaven dvig v barvi (1-2)
S spodnjim listom pasiramo, ker nimamo preostalih 3 barvu.
S spodnjim listom licitiramo informativno kontro
S spodnjim listom licitiramo pass.
12. Kdaj je narobe kontrirati? Narobe je kontrirati: – z normalno močjo (odprtje in – nedopustno distribucijo
13. Kdaj je pravilno kontrirati? Pravilno je kontrirati: – z manj figurnih točk kot je potrebno za odprtje (minimalno 10 figurnih točk) in – idealno distribucijo
Vir: Zadel, M. 2024. Limitne napovedi in informativna kontra: Ljubljana: Bridge akademija.
Kaj pomeni kralj v impasu? Pri impasu lahko na izraz gledaš na dva načina: 1. Ali z manjšimi kartami narediš lahko dodatne štihe, ker so za kraljem, ko pa nasprotnik vrže K, ga pa vzameš z asom. 2. Ni vedno pri impasu možno ujeti K ali Q, ker če imaš, tam kjer imaš A man kart kot jih ima lovljenec, potem K ne moreš ujeti, si pa naredil nekaj dodatnih štihov. Seveda če K »ne leži« potem pač to ni mogoče, ker bo naredil vedno štih.
Torej če impasiramo K pomeni, da mimo njega naredimo dodaten štih ali dva, ali pa ga z A ujamemo in potem lahko dodatni štih naredimo z Q in morda tudi še z J Vir: Gregor Kit