Iskrive karte imajo posebne dimenzije, npr. široke so 65 mm, medtem ko so karte za bridž široke 58 mmm. To je bil razlog, da smo morali narediti home made borde:
– izrisan bord v celoti (plastika) | PUB | PDF |;
– izrisan bord v celoti (papir)| PUB |;
– izrisan žepek za bord iz papirja | PUB |;
– številke na bordih | PDF | PUB |.
Bridž je najbolj popularna miselna igra s kartami na svetu. Igra jo 10 milijonov ljudi.
Igramo ga z 52 običajnimi kartami. Za mizo sedijo 4 igralci, ki sestavljajo dva para. Igra poteka v smeri urnega kazalca. Dva nasproti sedeča igralca sta partnerja, preostala igralca pa njuna nasprotnika.
Partija bridža je sestavljena iz dveh delov: licitacije in odigravanja. Z licitacijo skušamo čim bolj natančno napovedati, koliko vzetkov (štihov) bomo s partnerjem pobrali in katera karta bo adut. Enako možnost napovedovanja ima tudi nasprotni par. V licitaciji zmaga tisti par, ki napove višjo igro.
V drugem delu igre (odigravanje) poskuša par, ki je zmagal v licitaciji, osvojiti vsaj toliko vzetkov, kot jih je napovedal. Nasprotni par skuša izvajalcu to preprečiti. Par, ki zmaga, dobi točkovno nagrado.
Se radi družite?
Radi igrate karte?
Radi kombinirate?
Se radi zabavate v paru?
Radi tudi razmišljate?
Radi potujete?
Če ste vsaj na 4 vprašanja odgovoril pritrdilno, potem je najpopularnejša miselna igra s kartami bridž zelo primerna tudi za vas.
Povezava do Rastko – brezplačna usposabljanja: http://tinyurl.com/bridz-za-zacetnike
Vir: Gregor Kit, Ljubljanski bridge klub
1. K čemu vedno strmimo pri bridžu, če gre za dobro licitacijo in odigravanje?
V bridžu vedno stremimo k temu, da z dobro licitacijo in odigravanjem »zaslužimo« čim več točk.
2. Za kaj se vedno trudimo pri bridžu?
Vedno se trudimo poiskati manšo.
3. Katera konvencija nam bo v veliko pomoč pri iskanju majorskih manš?
Pri iskanju majorskih manš nam bo v veliko pomoč konvencija Bergen.
4. S čim smo doslej partnerjevemu odprtju 1 srce ali 1 pik izkazali podporo?
Doslej smo podporo partnerjevemu odprtju 1 srce ali pik izkazali z dvigom v tej barvi.
5. Kaj nismo nikoli vedeli, če smo partnerju odprtju 1 srce ali pik izkazali podporo?
Nikoli nismo natančno vedeli, koliko kart imamo skupaj.
6. Kaj je zelo pomembno pri napovedovanja majorske manše?
Pri napovedovanju majorske manše je skupno število adutov zelo pomembno.
7. Kaj bo pri večjem številu adutov?
Pri večjem številu adutov bo manša zelo zelo verjetno uspešna tudi z manj kot 25 figurnimi točkami (HCP).
8. Kaj lahko partnerju (odprl 1 srce ali 1 pik) že s prvo napovedjo sporočimo, če uporabimo konvencijo Bergen?
S konvencijo Bergen partnerju, ki je odprl 1 srce ali pik, že s prvo napovedjo sporočimo, da imamo vsaj 4-kartno podporo v tej barvi.
9. Kako izvedemo Bergen (sporočimo, da imamo 4-kartno podporo: odprtje 1 srce ali 1 pik)?
To lahko naredimo z umetnimi napovedmi na 2. in 3. nivoju.
10. Kaj velja v Bergenu, če gre za odziv 3♣ in 3♦?
– po partnerjevem odprtju 1 ♥ali 1♠ naš odziv 3♣ pomeni, da imamo vsaj 4 – kartno podporo in 7-9 FT
– po partnerjevem odprtju 1 ♥ ali 1♠ naš odziv 3♦ pomeni, da imamo vsaj 4 – kartno podporo in 10-11 FT
11. Na katera odziva se bomo omejili v tem poglavju?
V tem poglavju se bomo omejili na odziva 3♣ in 3♦
12. O čem bomo govorili v nadaljevanju?
O licitacijah:
– 2NT in
– 3♥ oziroma 3♠
– (pa tudi 4♥, oziroma 4♠) pa bomo govorili v nadaljevanju.
13. Kaj zgornja 2 odziva na tretjem nivoju zanikata oziroma ne zanikata?
Izjemno pomembno je, da ta dva odziva na tretjem nivoju:
– zanikata 3-kartno podporo,
– ne zanikata pa morda celo 5-kartne podpore.
14. Kaj omogoča izvajalcu večje število adutov na mizi?
Večje število adutov na mizi izvajalcu omogoča:
– več rezanja nizkih kart v stranskih barvah in
– s tem več prehodov na mizo, če jih potrebuje.
15. Katera informacija je zelo dragocena?
Zato je takojšnja informacija o vsaj štirih adutih v odzivalčevi roki zelo dragocena.
Primer 1:
Izvajalec Odzivalec
♠AQJ53 ♠K87
♥J97 ♥84
♦9 ♦A1087
♣A764 ♣K1092
16. Kaj izvajalec ne bo mogel porezati, če gre za dober napad nasprotnika (adut) in ponovnem igranju aduta?
Ob:
– dobrem napadu nasprotnikov (v tem primeru z adutom) in
– ponovnem igranju aduta
izvajalec ne bo mogel porezati izgubljenega srca v roki.
PBN datoteka za vstavljanje | PBN rešena datoteka
Primer 2:
Izvajalec Odzivalec
♠AQJ53 ♠K874
♥J97 ♥84
♦9 ♦A108
♣A764 ♣K1092
PBN datoteka za vstavljanje | PBN rešena datoteka
17. Kaj bo lahko izvajalec zaradi 4-kartne podpore v aduti pri partnerju vedno porezal?
V drugem primeru bo izvajalec lahko zaradi 4-kartne podpore v adutu pri partnerju vedno porezal izgubljenega srca v roki.
18. Ali poleg odzivov 3♣ in 3♦ na majorsko odprtje obstajajo še druge napovedi s 4-kartno podporo?
Da.
19. Ali smo se doslej na majorsko odprtje odzvali s 3♥ oziroma 3♠, ko smo imeli vabilno roko s 3- ali 4-kartno podporo?
Da.
20. Kakšni bosta postali ti dve licitaciji, če bomo uporabljali konvencijo Bergen?
Če bomo uporabljali konvencijo Bergen, pa bosta ti dve licitaciji postali zapiralni z obvezno 4-kartno podporo?
21. Ali bo dobro licitirati in igrati na nivoju 3, če imamo skupaj s partnerjem manj točk od nasportnikov in 9-kartni fit?
Tudi, če imamo skupaj s partnerjem manj točk od nasprotnikov, bo z 9-kartnim fitom dobro licitirati (in igrati) na nivoju 3.
22. Kdaj se odločimo za manšo, čeprav imamo zaporno napoved?
Kadar ima odpiralec zelo močno roko, se lahko kljub naši zaporni napovedi na nivoju 3 vseeno odloči za manšo, saj ve za 9-kartni fit.
23. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, če po majorskem odprtju skočimo neposredno v manšo?
Po majorskem odprtju je včasih smiselno skočiti neposredno v manšo 4♥ oz. 4♠, kar storimo z:
– vsaj 5-kartno podporo in
– dodatno distributivno vrednostjo v enojcu ali morda v dveh dvojcih (glejte spodnjo sliko).
PBN datoteka za vstavljanje | PBN rešena datoteka
24. Kdaj bomo igrali konvencijo Jacoby 2NT?
Občasno bomo imeli kot odzivalec po partnerjevem majorskem odprtju tudi močno roko:
– 4-kartno podporo. V tem primeru bomo igrali konvencijo Jacoby 2NT
25. Kaj takoj sporoči konvencija Jacoby 2NT?
Konvencija Jacoby 2NT takoj sporoči 3 stvari:
– adut je določen;
– imava vsaj 8 adutov;
– igrali bomo manjšo.
26. Kateri so pogoji za uporabo konvencije Jacoby 2NT?
Pogoji za uporabo konvencije Jacoby 2NT so:
– 4-kartna podpora za partnerjevega majorja;
– vsaj 12 figurnih točk (HCP);
– brez praznine ali enojca;
– brez zelo močne stranske barve.
27. Kako bomo sporočili enojec ali praznino partnerju? Kateri so pogoji za uporabo te konvencije?
Praznino ali enojec bomo sporočili s konvencijo Splinter. Pogoji za uporabo konvencije Splinter so:
– 4-kartna podpora za partnerjevega majorja;
– vsaj 12 figurnih točk;
– kratkost (praznina) v barvi, ki jo bomo licitirali npr. 1♠-4♣;
– naredimo 2 skoka.
28. Po katerem sistemu bomo napovedali zelo močno stransko barvo?
Zelo močno stransko barvo bomo napovedali po sistemu 2/1.
1. Zakaj je 9-kartni majorski fit dodana vrednost pri iskanju in licitiranju manše?
V prvem delu smo ugotovili, da je 9-kartni majorski fit dodana vrednost predvsem pri iskanju in licitiranju manše.
2. Ali poleg odzivov 3♦ in 3♣ obstajajo še druge napovedi s 4-kartno podporo, ki jih bomo spoznali v tem poglavju?
Poleg odzivov 3♦ in 3♣ na majorsko odprtje obstajajo še druge napovedi s 4-kartno podporo, ki jih bomo spoznali v tem poglavju.
3. S čim smo se doslej odzvali na majorsko odprtje, ko smo imeli vabilno roko s 3- ali 4-kartno podporo?
Doslej smo se na majorsko odprtje odzvali s 3♥ oziroma 3♠, ko smo imeli vabilno roko s 3- ali 4-kartno podporo.
4. Kakšni bosta postali zgornji licitaciji, če bomo uporabljali konvencijo Bergen, če bo obvezna 4-kartna podpora?
Če bomo uporabljali konvencijo Bergen, pa bosta ti dve licitaciji postali zapiralni z obvezno 4-kartno podporo.
5. Ali bo z 9-kartnim fitom dobro licitirati (in igrati) na nivoju 3, čeprav imamo skupaj s partnerjem manj točk od nasprotnikov?
Tudi če imamo skupaj s partnerjem manj točk od nasprotnikov, bo z 9-kartnim fitom dobro licitirati (in igrati) na nivoju 3.
6. Za kaj se odpiralec lahko odloči, če imam zelo močno roko, kljub naši zaporni napovedi na nivoju 3?
Kadar ima odpiralec zelo močno roko se lahko kljub naši zaporni napovedi na nivoju 3 vseeno odloči za manšo, saj ve za 9-kartni fit.
7. Ali je po majorskem odprtju včasih smiselno skočiti neposredno v manšo 4♥ oziroma 4♠?
Po majorskem odprtju je včasih smiselno skočiti neposredno v manšo 4♥oziroma 4♠.
8. Kdaj lahko skočimo neposredno v manšo 4♥ oziroma 4♠?
To lahko storimo:
– z vsaj 5-kartno podporo in
– dodatno distributivno vrednostjo
– v enojcu ali
– morda v dveh dvojcih.
9. S katero konvencijo si bomo lahko pomagali, če bomo imeli kot odzivalec po partnerjevem majorskem odprtju močno roko in 4 kartno podporo?
Občasno bomo imeli kot odzivalec po partnerjevem majorskem odprtju tudi močno roko in če bomo imeli hkrati tudi 4-kartno podporo, si bomo lahko pomagali s konvencijo Jacoby 2NT.
10. Kateri so pogoji za uporabo konvencije Jacoby 2NT?
Pogoji za uporabo konvencije Jacoby 2NT so:
– 4-kartna podpora za partnerjevega majorja;
– vsaj 12 figurnih točk (HCP);
– brez praznine ali enojca;
– brez zelo močne stranske barve.
11. Kdaj se bomo naučili sporočiti praznino ali enojec?
Praznino ali enojec se bomo naučili partnerju sporočiti v nadaljevanju.
12. Po katerem sistemu bomo napovedali zelo močno stransko barvo?
Zelo močno stransko barvo bomo napovedali po sistemu 2/1.
13. Katere 3 stvari takoj sporoči konencija Jacoby 2NT?
Konvencija Jacoby 2 NT je zelo uporabna, saj partnerju takoj sporoči tri stvari:
– adut je določen;
– imava vsaj 9 adutov;
– igrala bova manšo.
14. Na katero možnost ne smemo pozabiti?
Ne smemo pa pozabiti na možnost licitiranja malega ali celo velikega slama.
15. Katera konvencija nam pomaga, če bomo licitirali mali ali veliki slem?
V teh dokaj redkih primerih nam pa pomaga konvencija Splinter.
16. Kaj imate kot odzivalec?
Kot odzivalec imate:
– 4-kartno podporo za partnerjevega majorja in
– praznino ali enojec v stranski barvi
– ter dovolj skupnih točk vsaj za manšo.
17. Kateri so glavni pogoji za zaporne in močne napovedi z vsaj 9-kartnim majorskim fitom?
18. Kateri so možni odzivi po odprtju 1 v majorju (M)?
1. Ali konvencija Bergen ne pokrije vseh situacij po partnerjevem odprtju 1♥ ali 1♠?
Verjetno ste opazili, da nam konvencija Bergen še zdaleč ne pokrije vseh situacij po partnerjevem odprtju 1♥ ali 1♠.
2. S kolikšno kartno podporo licitiranega majorja smo dokaj natančno pokrili?
Dokaj natančno smo pokrili vse odzive s 4-kartno podporo licitiranega majorja.
3. Katere situacije nam še ostanejo?
Ostanejo pa nam še vse situacije, ko imamo:
– 3-kartno podporo ali
– pa podpore sploh nimamo.
4. S čim se odzovemo, če imamo 3-kartno podporo in 8-9 FT?
Če imamo:
– 3-kartno podporo in
– 8–9 FT,
potem se odzovemo z 2♥ oziroma 2♠.
5. Ali se odzovemo tudi s pomočjo umetne napovedi?
S:
– 3-kartno podporo in
– 5–7 ali
– 10–11 FT,
pa se odzovemo s pomočjo umetne napovedi, ki jo bomo spoznali v nadaljevanju.
6. Kaj pomeni naš odziv 2♥ oz. 2♠ po partnerjevem odprtju 1♥ oziroma 1♠?
Naš odziv:
– 2♥ oziroma 2♠
– po partnerjevem odprtju 1♥oziroma 1♠ pomeni, da:
– imamo 3-kartno podporo in
– 8–9 FT.
7. S koliko FT točkami se moramo na partnerjevo odprtje obvezno odzvati, če gre za odprtji 1♥ in 1♠?
Z vsaj 6 FT se moramo na partnerjevo odprtje obvezno odzvati in to seveda velja tudi za odprtji 1♥in 1♠.
8. S katerim umetnim govorom se bomo od sedaj naprej tudi lahko odzivali, ki ga partner ne sme pasirati?
Od sedaj naprej se bomo na partnerjevo majorsko odprtje lahko odzivali tudi z umetnim govorom 1NT forcing, ki ga odpiralec ne sme pasirati.
9. Kdaj bomo uporabili odziv 1NT forcing?
Ta odziv bomo uporabili, ko bomo imeli:
– 3-kartno podporo in
– 5-7 ali
– 10–11 FT,
ali pa manj od treh kart v partnerjevem majorju in
6–9 FT.
Ko bomo imeli:
– 5–7 FT in
– podporo
bomo v naslednjem krogu licitirali:
– 2 ♥ oziroma 2♠, ko bomo imeli:
– 10–11 FT in
– podporo pa 3♥oziroma 3♠.
V tretjem primeru je odziv 1NT forcing podoben odzivu 1NT, kot ga poznate, razlika pa je, da ga: – odpiralec ne sme pasirati in
– mora vsaj še v naslednjem krogu nadaljevati z opisovanjem svoje roke.
Pozor: ni nujno, da odziv 1NT forcing pomeni uravnoteženo roko!
10. Kaj pomeni odziv 1NT po partnerjevem odprtju 1♥ ali 1♠?
Odziv 1NT forcing po partnerjevem odprtju 1♥ ali 1♠ pomeni:
– 3- kartno podporo in 5–7 FT
– 3- kartno podporo in 10–11 FT
– katero koli razdelitev brez podpore in 6–11 točk
11. Kaj se zgodi po našem odzivu 1NT, če imamo v mislih odpiralca?
Po našem odzivu 1 NT odpiralec nadaljuje z opisovanjem svoje roke.
12. Kaj stori odzivalec, če gre za drugi govor odpiralca?
Njegov drugi govor lahko bodisi:
– pasiramo bodisi
– nadaljujemo z licitacijo.
PBN datoteka za vstavljanje | PBN rešena datoteka
PBN datoteka za vstavljanje | PBN rešena datoteka
1. Ali so na odprtje 1♠ ali 1♠ možni odzivi, o katerih še nismo govorili?
Na odprtje 1♥ ali 1♠ so možni tudi odzivi, o katerih še nismo govorili.
2. Kateri odziv je eden najenostavnejših, ker obljublja najmanj štiri pike in 6FT?
Odziv 1♠ na odprtje 1♥ je eden najenostavnejših odzivov, ker obljublja najmanj štiri pike in 6 FT.
3. Katero napako večkrat naredjo odzivalci, če gre za nivo 1?
Odzivalci večkrat naredijo napako, ko na nivoju 1 kljub podpori v barvi odpiratelja licitirajo svojo barvo.
4. Ali vedno to velja?
Vedno to sicer ne velja, a večinoma je zelo pomembno, da čim prej najdemo majorski fit.
Bridž je šport duha, ki nagovarja vse generacije! Poučno za mlade, zabavno za aktivn in prijazno za starejše? Več …
Ali so kakšna pravila, ko v Free profile dodajaš svoje konvencije (Funbridge)?
V Funbridge so trenutno naslednje konvencije:
– 15-17NT,
– better minor,
– weak two-bid,
– Stayman and Jacoby transfer,
– fit-showing 2NT,
– two-way Checkback,
– 3rd and 4th suit forcing,
– RKCB 30-41,
– Drury,
– splinter,
– Checkback Stayman,
– negative double,
– Rubensohl,
– Truscott,
– two-suiter,
– Michaels cue-bids,
– 1 NT forcing over a major,
– 2/1 game forcing.
Dejstvo je, da se v Sloveniji ni uveljavila beseda Most za Kontrakt bridž (ang. Contract bridge). Bridž je le krajši izraz za Contract bridž, ki že več pove, za kaj gre pri tej igri. Kontrakt bridž spada v kategorijo iger s kartami, kjer se igra na vzetke (štihe). Zato bi lahko to igro igrali tudi na papirju (https://sesgs.si/dokumenti/bridz-na-papirju-sola-2822024d.pdf). V tem primeru gre za t.i. Double dummy bridge (ne za Kontrakt bridž), ko je vidnih vseh 52 kart. V kontrakt bridžu so vidne vsem igralcem samo karte mize (ang. dummy). Miza (dummy) je partner od izvajalca.
Uporablja pa se tudi izraz Double bridge. To pa nakazuje na turnirski način igranja bridža, kjer igrajo z istimi kartami pari (2 človeka) ali ekipe (4 ljudje), na večih mizah. Število miz je odvisno od števila parov oziroma ekip. S tem se izloči sreča, ki izvira iz dobljenih kart. Na ta način se ugotavlja “izkoristek” kart s strani posameznega para oziroma ekipe.
Kako pa je nastala beseda Bridge za zgoraj opisano igro pa obstajata dve teoriji:
1. teorija pravi, da je to samo angleška izgovorjava ruske besede birič. Prvi pravilnik za bridž iz leta 1886 je Biritch ali ruski Whist, ki ga je napisal John Collinson, angleški finančnik, ki je delal v otomanskem Konstantinoplu. To in njegovo poznejše pismo The Saturday Review z dne 28. maja 1906 dokumentirata izvor Biritch kot ruske skupnosti v Carigradu. Beseda biritch naj bi bila transliteracija ruske besede Бирюч (бирчий, бирич), poklica diplomatskega uradnika.
2. teorija pa pravi, da so britanski vojaki izumili bridž med služenjem v krimski vojni in ga poimenovali po mostu Galata, ki so ga prečkali na poti v kavarno, da bi igrali karte.
Bridž (ang. Bridge) oziroma Kontrakt bridž (ang. Contract bridge) spada v skupino iger s kartami, kjer se igra na vzetke (štihe). Zamisel o igri s 52 kartami, ki zajema vzetke (štihe), izvira iz Italije in Francije. Francoski zdravnik in pisec Rabelais (1493–1553) v enem od svojih del omenja igro, imenovano “La Triomphe”. Tudi Juan Luis Vives ima v svojem Linguae latinae exercitio (Vaje v latinskem jeziku) iz leta 1539 dialog o igrah s kartami, kjer liki igrajo ‘Triumphus hispanicus’ (špansko zmagoslavje).
Bridž se je razvil iz igre vist (whist). Bridge se je oddaljil od vista-a z nastankom “Biritcha” v 19. stoletju. Razvijal se je v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju, ko se je oblikovala sedanja igra. Prvi pravilnik za bridž iz leta 1886 je Biritch ali ruski Whist, ki ga je napisal John Collinson, angleški finančnik, ki je delal v otomanskem Konstantinoplu . To in njegovo poznejše pismo The Saturday Review z dne 28. maja 1906 dokumentirata izvor Biritch kot ruske skupnosti v Carigradu. Beseda biritch naj bi bila transliteracija ruske besede Бирюч (бирчий, бирич), poklica diplomatskega uradnika. Po tej teoriji je Bridge (bridž) izgovarjava ruske besede birič.
Druga teorija pravi, da so britanski vojaki izumili bridž med služenjem v krimski vojni in ga poimenovali po mostu Galata , ki so ga prečkali na poti v kavarno, da bi igrali karte.
Vira: Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/Contract_bridge) & Wikipedija (https://sl.wikipedia.org/wiki/Bridž)
Vir: Zadel, M. 2024. Osnovne karakteristike nadklicev in odzivi po partnerjevem nadklicu na nivoju 1. Ljubljana: Bridge akademija.
1. Kaj je predpogoj za dobro in uspešno licitiranje?
Natančno poznavanje osnovnih karakteristik nadklicev je predpogoj za dobro in uspešno licitiranje.
1. Katere vrste nadklicev imamo?
Imamo naslednje vrste nadklicev:
1. barvni nadklici na nivoju 1;
2. barvni nadklici na nivoju 2;
3. nadklic 1NT;
4. baražni nadklici;
5. informativna kontra.
2. Katere so značilnosti barvnih nadklicev na nivoju 1?
Pri barvnih nadklicih na nivoju 1 imamo med 8 in 15 (16) točk. Pričakuje se ustrezna kvaliteta barve. Ranljivost nima pomena.
3. Katere so značilnosti barvnega nadklica na nivoju 2?
Pri barvnih nadklicih na nivoju 2 imamo med 10 in 15 (16) točk. Pričakuje se ustrezna kvaliteta barve. Ranljivost ima ključni pomen:
– takrat, ko smo ranljivi (2. manša), se pričakuje, da imamo najmanj 12 figurnih točk;
– v 1. manši (nismo ranljivi) je dopustno, če imamo 10 figurnih točk.
1. Kaj ima ključni pomen pri nadklicih?
Kvaliteta barve ima ključni pomen pri nadklicih.
2. Kaj se pričakuje, da imamo v barvi nadklica?
V barvi nadklica se pričakuje, da imamo:
– dve top figuri od treh (A,K,Q) ali
– po dogovoru vsaj tri figure od petih (A,K,Q,J,10).
3. Katere barve niso primerne za nadklic?
Vse barve, ki so slabše od navedenega niso primerne za nadklic. Zelo pomembno je, da navedeno upoštevamo.
4. Kje so razlogi, da potrebujemo vsaj 5 kart v določeni barvi in 2 oziroma 3 figuri od 3 (A,K,Q) oziroma 5 (A,K,Q,J,T)?
Razlogi:
– zelo natančno opredelimo naš list;
– z nadklicem avtomatično prijavimo atako, če bomo igrali v obrambi;
– od partnerja se pričakuje, da bo atakiral v naši barvi. Po verjetnosti so v tem primeru najboljše atake iz figure v dvojcu.
1. Ali je moč lista manj pomemben dejavnik kot je kvaliteta barve?
Moč lista je manj pomemben dejavnik kot je kvaliteta barve.
2. Ali se je potrebno držati osnovnih pravil?
Vseeno pa se je potrebno držati osnovnih pravil.
3. V katerih točkovnih mejah so opredeljeni barvni nadklici?
Barvni nadklici so točkovno opredeljeni od 8-15 (16) točk.
4. Glede česa znotraj varira točkovna moč?
Moč znotraj tega varira glede na:
– stopnjo nadklica in tudi
– glede na ranljivost.
5. Kje so razlogi, da so barvni nadklici točkovno opredeljeni od 8-15 (16) točk?
Razlogi:
– če licitiramo nadklic s preveč (17+) točkami ali s premalo (manj kot 8) točkami bomo v večini primerov:
– zavedli našega partnerja.
Dobil bo napačno sliko našega lista in posledično bo težko pravilno reagiral (licitiral).
1. Kaj je zelo pomembno, da upoštevamo pri nadklicih?
Zelo pomembno je, da pri nadklicih upoštevamo ranljivost.
2. Kdaj je še posebno pomembno, da upoštevamo ranljivost?
To še posebej velja za nadklice na drugem nivoju v 2. manši, ko smo ranljivi. Takrat se pričakuje, da imamo najmanj 12 figurnih točk (HCP).
3. Koliko figurnih točk je dopustnih, ko smo v 1. manši, če gre za nadklice?
V 1. manši (nismo ranljivi) je dopustno, če imamo 10 figurnih točk (HCP).
a)
Kljub temu, da imamo samo 7 figurnih točk, imamo zelo kvalitetno barvo. Če ne bomo sedaj licitirali, verjetno ne bomo imeli več možnosti (priložnosti). Partnerju bomo dali zelo natančno informacijo za morebitno atako.
b)
Kljub temu, da imamo 10 figurnih točk, imamo zelo slabo kvaliteto barve. Če bomo licitirali, se lahko zgodi, da bo naš partner atakiral visoko figuro iz dvojca na 3NT in s tem podaril nasprotnikom kontrakt in prekoštih.
Pravilno je licitirati Pass.
c)
Kljub temu, da imamo zelo slabo kvaliteto barve, imamo pa 13 figurnih točk. Posledično pomeni, da je večja verjetnost, da bomo mi odigrali kontrakt kot v zgoraj navedenih primerih (a in b). Če bi s tem listom licitirali Pass, bi partner težko dojel, da imamo 13 figurnih točk in 5-kartno majorsko barvo.
V večini primerov bo pravilno licitirati 1♠.
d)
Kljub temu, da imamo samo 10 figurnih točk, imamo zelo kvalitetno barvo. Če ne bomo sedaj licitirali, verjetno ne bomo imeli več možnosti (priložnosti). Partner bo težko našel atako v ♣ barvi, če bomo licitirali Pass.
V večini primerov bo pravilno licitirati 2♣ ne glede na ranljivost.
e)
Kljub temu, da imamo 12 figurnih točk, imamo zelo slabo kvaliteto barve. Če bomo licitirali, se lahko zgodi, da bo naš partner atakiral visoko figuro iz dvojca na 3 NT in s tem podaril nasprotnikom kontrakt ali prekoštih. Tudi možnost, da nas nasprotniki kazensko kontrirajo je velika, v primeru da je ♣ barva pri nasprotnikih za nas slabo razdeljena oziroma če nimamo fita, saj bodo imeli nasprotniki figurne točke (figure) v ♣ (naši) barvi.
Pravilno je licitirati Pass ne glede na ranljivost.
f)
Imamo samo 10 figurnih točk, vendar barvo solidne kvalitete. Lahko rečemo, da zadostimo enemu pogoju, drugemu pa ne. Zaradi tega je licitacija odvisna od ranljivosti. Zaradi kvalitete barve nas bodo nasprotniki veliko težje kazensko kontrirali kot v primeru pod točko e).
V 1. manši je pravilno licitirati 2♣, v 2. manši pa Pass.
g)
Imamo točkovno premočan list (18 figurnih točk) za nadklic. Ne glede na to, kaj bo partner licitiral, bomo v drugo licitirali ♠ (našo 5-kartno barvo). S tem bomo partnerju sporočili, da smo imeli High kontro: 17+ figurnih točk in kvalitetna vsaj 5-kartna barva.
Pravilno je licitirati informativno kontro.
h)
List je mejni. Dopustno je licitirati:
– 2♣ kot nadklic 10-15(16) figurnih točk ali
– high kontro (16)17+ figurnih točk s kvalitetno 5+ kartno barvo.
V večini primerov s 16 figurnih točk se lahko odločimo za nadklic.
1. Kaj moramo preveriti, preden se odločite za nadklic?
Preden se odločite za nadklic preverite ali zadostite osnovnim kriterijem:
– kvaliteta barve;
– moč lista in
– ranljivost.
2. Kdaj se odločite za nadklic oziroma bo Pass gotovo boljša izbira?
Če ste zadostili dvema pogojema od treh, se odločite za nadklic, drugače pa bo Pass gotovo boljša izbira.
1. Kaj je zelo pomembno za uspešno nadaljevanje licitacije?
Za uspešno nadaljevanje licitacije je zelo pomembno, da poznamo natančne odzive po partnerjevem nadklicu.
2. Katere možnosti imamo glede odzivov po partnerjevem nadklicu?
Imamo naslednje možnosti:
– Pass;
– dvig partnerjeve barve;
– licitiramo novo (svojo) barvo;
– licitiramo Brezaduta;
– licitiramo ključno napoved (CUE BID) – barvo nasprotnikov.
3. Katera dejstva moramo upoštevati, če gre za izbiro najboljše možnosti?
Pri izbiri najboljše možnosti moramo upoštevati naslednja dejstva:
– partner, ki je izvedel nadklic ima 8-16 figurnih točk (nima nujno moč odprtja);
– partner ima za nadklic dobro 5+ kartno barvo, boljša izbira, da licitiramo podporo;
– novo (svojo) barvo licitiramo samo v primeru, ko imamo dobro barvo in nimamo podpore za partnerjevo barvo. Izjema je, ko je partner licitiral minorsko barvo, mi pa imamo dobro majorsko barvo;
– zelo pomembno je, da znamo oceniti, kateri strani pripada kontrakt (nam ali nasprotnikom). V večini primerov je bistvenega pomena točkovna moč. Če so nasprotniki močnejši, potem jih je potrebno baražirati in obratno – takrat ko smo mi močnejši, je pravilno licitirali počasi, da pridobimo čim več informacij. V večini primerov takrat licitiramo CUEBID – barvo nasprotnikov.
2. Kdaj bomo v Bridžu bolj uspešni?
V Bridžu bomo veliko bolj uspešni, če ga bomo poskušali razumeti, kot če se ga bomo učili na pamet.
3. Kako lahko razumemo Bridž?
To naredimo tako, da si ga poenostavimo – razmišljamo samo o tem, kar je v danem trenutku bistveno:
– Ali imamo dovolj moči za igrati manšo, če partner nima moči odprtja?
– Ali imamo toliko moči, da bomo s partnerjevim listom moči minimalnega odprtja naredili manšo?
– Ali imamo toliko moči, da bomo naredili manšo samo v primeru, ko ima partner maksimalno moč nadklica (15-16 točk)?
– Nimamo dovolj moči za igrati manšo.
1. Katera pravila veljajo?
Veljajo enaka pravila kot po partnerjevem odprtju (5) 6 – 9(10) skupnih točk, ponavadi samo 3-kartna podpora.
2. Kakšna licitacija je dvig partnerjeve barve s skokom?
Dvig partnerjeve barve s skokom je baražna licitacija – zapiramo licitacijski prostor nasprotnikom.
3. Kaj obljubljamo?
Obljubljamo:
– 4-kartno podporo in
– šibek list (manj kot 7 skupnih točk).
4. Kakšen je dvig partnerjeve barve v manšo?
Dvig partnerjeve barve v manšo je lahko:
– baražen dvig ali
– pa list, ki ima dovolj moči za manšo. To je zaključna licitacija.
5. Koliko moči nimamo, če gre za dvig partnerjeve barve v manšo?
Gotovo nimamo toliko moči, da bi s partnerjevo maksimalno močjo nadklica bil slem izvedljiv (največ 16 skupnih točk).
6. Kakšen poskus je licitacija nove barve brez skoka?
Licitacija nove barve brez skoka je poskus najti najboljši kontrakt.
7. Katerega interesa nimamo?
Nimamo interesa igrati manšo – ni forsing.
8. Kaj je licitacija nove barve v skoku (ne manša?
Licitacija nove barve v skoku (ne manša) je vabilen list z zelo dobro 5+ kartno barvo.
9. Kakšen je lahko skok v manšo v novi barvi?
Skok v manšo v novi barvi je lahko:
– baražen ali
– pa tako močan, da bo manša izvedljiva s partnerjevim minimumom.
10. Ali je to končna napoved? Katerega interesa nimamo?
To je končna napoved. Nimamo interesa igrati slem.
11. Kaj kaže licitacija brezaduta (pod manšo)?
Licitacija brezaduta (pod manšo) kaže vabilen list z zadržkom v barvi nasprotnikov.
12. Kaj zanikamo, če je partner izvedel nadklic v majorski barvi?
V primeru, da je partner izvedel nadklic v majorski barvi, zanikamo podporo v njegovi barvi.
13. Kaj želimo igrati z licitacijo 3 NT?
Z licitacijo 3 NT želimo igrati 3NT.
14. Koliko točk obljubljamo? Katerega interesa nimamo?
Obljubljamo 15-16 točk. Nimamo interesa igrati slem.
15. Kakšne so značilnosti licitacije Cue bid brez skoka?
Licitacija Cue bid brez skoka je:
– forsing za en krog;
– Licitiramo ga takrat, ko smo prepričani, da kontrakt pripada naši strani – pomeni, da smo točkovno močnejši od nasprotnikov.
– Od partnerja zahtevamo, da dodatno opiše svoj list.
16. Kakšne so značilnosti licitacije Cue bid v skoku?
Licitacija Cue bid v skoku je “Mixed Raises”:
– obljubljamo 4 kartno podporo in
– list manj kot vabilne moči (7-10 skupnih točk):
– podobno kot “Bergen Raises”: 1 major – 3♣ (7-9(10).
17. Kolikšna je partnerjeva moč? Ali ima nujno moč odprtja? Ali morajo biti odzivi usklajeni z njegovo močjo?
Partnerjeva moč je od 8-16 figurnih točk. Nima nujno moči odprtja. Zato morajo biti odzivi usklajeni z njegovo močjo:
– 15+ točk = želimo igrati manšo;
– 13-14 točk = močno vabilo;
(10)11-12 točk = šibko vabilo;
6-9 (10) točk = konstruktivna licitacija – ponavadi dvig partnerjeve barve;
0-7 točk = šibek list. Opcije Pass brez podpore ali baranžiranje s podporo.
18. Koliko točk potrebujemo za vse vabilne in močnejše licitacije, če le-te primerjamo s situacijo, ko je partner odpiratelj?
Za vse vabilne in močnejše licitacije potrebujemo 3 točke več kot v primeru, da bi bil partner odpiratelj.
a) Partner je licitiral 1 ♠
Pravilno je licitirati 2♠. Enako kot če bi bil partner odpiratelj.
b) Partner je licitiral 1 ♠
Pravilno je licitirati 3♠ baražno. Pričakuje se, da imamo list vrednosti manj kot 7 točk. Imamo 4-kartno podporo s kratkostjo v eni barvi.
c.)
| Nasprotnik 1 | Partner | Nasprotnik 2 | Mi |
| 1♣ | 1♥ | 1♠ | ? |
Pravilno je licitirati 3 ♥ baražno. To ne velja samo v primeru, ko smo v 2. manši proti 1. manši.
d.)
| Nasprotnik 1 | Partner | Nasprotnik 2 | Mi |
| 1♣ | 1♦ | X | ? |
Pravilno je licitirati 1 ♠, kljub temu, da imamo zelo šibek list. Poskušamo najti najboljši kontrakt. To je za igrAti, ni vabilo, še manj pa forsing.
1. Kakšno podporo obljubljamo?
Obljubljamo 5+ kartno podporo.
2. Kaj se pričakuje?
Pričakuje se, da imamo kratkost (največ enojec) v eni stranski barvi.
1. Kaj obljubljamo, ko skočimo v Cue bid (barvo nasprotnikov)?
Ko skočimo v Cue bid (barvo nasprotnikov), obljubljamo:
– 4-kartno podporo in
– list moči 7-9(10) točk – manj kot vabilo.
2. Kaj obljubljamo, ko skočimo v partnerjevo barvo na nivo 3?
Ko skočimo v partnerjevo barvo na nivo 3, obljubljamo:
– 4-kartno podporo in
– moč do 7 točk.
3. Kaj obljubljamo, ko dvignemo partnerjevo barvo brez skoka?
Ko dvignemo partnerjevo barvo brez skoka, obljubljamo 3 kartno podporo.
4. Kaj poskušamo najti, ko licitiramo novo (svojo) barvo?
Ko licitiramo novo (svojo) barvo na nivoju 1, poskušamo najti najboljši kontrakt. Ni forsing.
5. Kaj obljubljamo, ko licitiramo 1 NT?
Ko licitiramo 1 NT obljubljamo zadržek v barvi nasprotnikov in moč (8-9) točk.
6. Kdaj licitiramo Cue bid v skoku, če je partner izvedel nadklic 1♦?
Licitiramo Cue bid v skoku, če je partner izvedel nadklic 1♦, imamo:
– 4-kartno podporo in
– list moči 7-10 točk.
7. Kdaj sme partner licitirati 3 NT?
Partner sme licitirati 3 NT, če ima:
– maksimalno moč nadklica (15-16 figurnih točk) in
– zadržek v barvi nasprotnikov
8. Kaj storimo, ko dvignemo partnerjev nadklic 1♦ v 2♦?
Ko dvignemo partnerjev nadklic 1♦ v 2♦, zapiramo licitacijski prostor.
9. Kaj obljubljamo, ko dvigrnemo partnerjev nadklic 1♦ v 2♦?
Obljubljamo:
– vsaj 3 kartno podporo.
– Moč lista do 10 točk
10. Kdaj uporabimo pass?
Pass uporabimo, ko gre za večino listov moči do 9 točk:
– brez podpore in
– dobre svoje barve.
a.)
| Nasprotnik 1 | Partner | Nasprotnik 2 | Mi |
| 1♣ | 1♦ | pass | ? |
Licitiramo 1♠. Poskušamo najti najboljši kontrakt. Če partner nima podpore, sme licitirati 2♦. Ker imamo podporo v ♦ barvi, bo to gotovo dober kontrakt.
b.)
Licitiramo 1 NT. V večini primerov bo boljši kontrakt kot 2♦. Obvezno moramo imeti zadržek v barvi nasprotnikov.
c.)
Licitiramo 2♦. Zapiramo licitacijsk prostor.
d.)
Licitiramo 3♣. Cue bid v skoku. Obljubljamo:
– 4 kartno podporo v partnerjevi bavi in
– moč 7-10 točk.
S tem bomo nasprotnikom otežili najti potencialni fit v ♥ barvi.
a.)
| Nasprotnik 1 | Partner | Nasprotnik 2 | Mi |
| 1♣ | 1♥ | Pass | ? |
Licitiramo 2♥. Kljub temu, da imamo dober zadržek v barvi nasprotnikov, ima majorski fit prioriteto.
b.)
Licitiramo 3♣. Mixed Raises. Cue bid v skoku. Obljubljamo 4-kartno podporo in 7-10 točk.
c.)
Licitiramo 4♥. Če smo v 2. manši proti 1. manši, potem 3♥. Obljubljamo 2 vrsti listov:
– ali baražno ali
– pa imamo dovolj moči za manšo.
Slem nas ne zanima.
d.)
Licitiramo 1♠. Partnerju sporočimo, da imamo dobro barvo in hkrati, da nam njegova barva ne odgovarja. Ni forsing.
e.)
Licitiramo 1 NT. Kljub temu, da imamo samo 8 točk, imamo dvojni zadržek v barvi nasprotnikov. S partnerjevim maksimalnim nadklicem (16 točk), bo verjetno 3 NT izvedljiv. Zato s tem listom ni pravilno licitirati Pass.
f.)
Licitiramo Pass. Nimamo dovolj moči (imamo manj kot 10 točk), da bi licitirali novo barvo na nivoju 2.
1. Komu bo pripadal kontrakt? Kakšne morajo biti naše licitacije?
V teh primerih bo večinoma pripadal kontrakt naši strani. Naše licitacije morajo biti zato bolj konstruktivne kot baražne.
2. Katere možnosti imamo?
Imamo naslednje možnosti:
a.) licitiramo novo barvo na nivoju 1 ali 2;
b.) licitiramo 1NT – obljubljamo zadržek v barvi nasprotnikov;
c.) licitiramo CUE BID (barvo nasprotnikov). V večini primerov imamo podporo za partnerjevo barvo.
1. Katere možnosti imamo?
a.) Licitiramo novo barvo v skoku (jump shift). Imamo zelo dobro 5+ kartno barvo, v večini primerov majorsko barvo.
b.) Licitiramo 2NT (skok). Obljubljamo zadržek v barvi nasprotnikov.
c.) Licitiramo cue bid (barvo nasprotnikov). V večino primerov imamo podporo za partnerjevo barvo.
1. Katere možnosti imamo?
a.) Licitiramo manšo v novi (svoji) majorski barvi. Imamo zelo dobro 6+ kartno barvo in največ 15 točk.
b.) Licitiramo 3NT (dvojni skok). Obljubljamo zadržek v barvi nasprotnikov in največ 16 točk.
c.) Licitiramo cue bid (barvno nasprotnikov). V večini primerov imamo podporo za partnerjevo barvo in močnejši list kot za igrati manšo v partnerjevi barvi.
a.)
Licitiramo 1♠. Imamo dobro barvo in hkrati podporo za partnerjevo barvo, če bo slučajno licitiral 2♦. To ni forsing.
b.)
Licitiramo 2♠ , kljub temu, da nimamo podpore za partnerjevo barvo, imamo tako dobro barvo, da bomo po partnerjevi morebitni licitaciji 2♦ še enkrat lcitirali našo barvo 2♠.
c.)
Licitiramo 2♠ – novo (svojo) barvo v skoku (jump shift). S tem obljubljamo dobro barvo in vabilno moč (10-12 točk. Ni forsing.
d.)
Licitiramo 4♠ – manšo v novi (svoji) barvi. S tem obljubljamo zelo dobro barvo. Ne potrebujemo partnerjeve pomoči v njej in moč za igrati manšo (največ 15 točk). Nimamo interesa za slem.
e.)
To je precej problematične list za licitacijo. Imamo 11 točk, vendar nimamo podpore za partnerjevo (♦) barvo. Če bo partner licitiral 2♦, bomo v težavah. Kljub temu je pravilno licitirali 1♠, saj bo v primeru, da ima partner podporo za našo barvo in hkrati moč odprtja, manša verjetno izvedljiva. Zato pass ne pride v poštev. Upati moramo na najboljše.
f.)
Licitiramo 2NT. Obljubljamo zadržek v barvi nasprotnikov in 13-14 točk. Partner z močjo odprtja dvigne v 3NT.
g.)
Licitiramo 3NT. Obljubljamo zadržek v barvi nasprotnikov in 15-16 točk.
h.)
Licitiramo 1NT. Obljubljamo zadržek v barvi nasprotnikov in (9)10-12 točk.
a.)
Licitiramo 3♣, kar je cue bid v skoku. Kljub temu, da imamo 11 skupnih točk je potrebno list devalvirati. ♣ bo v večini primerov neuporabna. S to licitacijo smo obljubili 7-10 točk in 4-kartno podporo (Mixed Raises).
b.)
Licitiramo 2♣ cue bid brez skoka. V večini primerov obljubljamo podporo za partnerjevo barvo in list najmanj vabilne moči. To je forsing za en krog. Partner je dolžan dodatno opisati svoj list. Ta list je veliko močnejši od tistega, ki je zgoraj (pod točko a.)
c.)
Licitiramo 2♣ cue bid brez skoka. Dovolj je, da imamo 3-kartno podporo in najmanj vabilne moči.
d.)
Licitiramo 4♠. Verjetnost, da bo slem izvedljiv, je zelo majhna. To je končna napoved.
e.)
Licitiramo 2♦, kar je nova barva brez skoka. Obljubljamo vsaj 5+ kartno dobro barvo in moč lista 10-11 (12) točk. Kljub temu, da imamo samo 9 točk, imamo tako dobro barvo, da lahko dodamo 1 točko.
f.)
Licitiramo 3♦, kar je jump shift. Obljubljamo zelo dobro 6+ kartno barvo in moč lista (12)13-14 figurnih točk. Partner sme z zadržkom v barvi nasprotnikov in listom moči minimalnega odprtja, licitirati 3NT.
1. Katera je prva dolžnost partnerja (izvedel je nadklic), če je odzivalec licitiral cue bid? Kaj ima ključni pomen pri dodatnem opisu lista?
Prva dolžnost je, da dodatno opišemo svoj list. Ključen pomen pri tem ima moč lista. Naš partner (odzivalec) nam je z licitacijo cue bid-a obljubil list najmanj vabilne moči
2. Katere možnosti imamo kot odpiralec (nadklic) pri dodatnem opisu lista, če je odzivalec licitiral cue bid?
Imamo naslednje možnosti:
1.) Če naš list ne dosega moči odprtja, smo dolžni ponoviti našo barvo.
2.) Če pa imamo list z močjo odprtja, potem licitiramo:
a.) novo barvo, če imamo v njej vsaj 4 karte
b.) izjemoma licitiramo novo barvo tudi v primeru, ko imamo v njej samo 3 karte, vendar imamo tam koncentracijo točkovne moči.
c.) skočimo v svoji barvi, ko imamo dobro 6+ kartno barvo.
d.) licitiramo NT, če imamo uravnotežen list z zadržkom v barvi nasprotnikov.
e.) Licitiramo cue bid (barvo nasprotnikov), če nimamo zadržek v njihovi barvi oziroma če nimamo boljše opcije. Imamo slabšo 6 kartno barvo in hkrati zadržek v barvi nasprotnikov.
a.)
Licitiramo 2♥, ker nimamo moči odprtja. Pravilno je, da ponovimo svojo barvo.
b.)
Licitiramo 2NT. Obljubljamo list moči odprtja in zadržek v barvi nasprotnikov.
c.)
Licitiramo 3♦, kar je cue bid. Obljubljamo list moči odprtja in večinoma zanikamo zadržek v barvi nasprotnikov.
d.)
Licitiramo 2♠, kljub temu, da imamo samo 3 karte v ♠ barvni. Nimamo boljše licitacije. Seveda pa je potrebno imeti v tej barvi koncentracijo točkovne moči.