Na Howell ali Mitchell turnirjih z več pari (recimo 10–15 ali več), se povprečni rezultat ustali pri 50 %, saj je vsaka roka točkovana relativno glede na vse druge. Če v večini iger par igra šibko ali naredi več napak, izgublja MP-jev proti večini parov. Zato:
- povprečno slabi pari (ki niso katastrofalni, a redno pod povprečjem) pogosto končajo nekje pri 30–35 %, ne pa zelo blizu 0 %,
- res najslabši rezultat je teoretično 0 %, ampak to bi pomenilo, da par nikoli ne premaga nikogar – kar je praktično zelo redko,
- obratno, najboljši par redko preseže 70–75 %, saj je težko premagati skoraj vse druge ves čas.
Tako je 30 % za zadnjeuvrščenega statistično razumen “dno” izkoriščanja MP sistema, ker že nekaj solidnih iger potegne rezultat gor.
📈 Ali to ima povezavo s Paretovim načelom (80/20)?
Ne neposredno, ampak obstaja vzporednica:
- Paretovo načelo pravi, da približno 80 % posledic izhaja iz 20 % vzrokov (npr. 80 % prihodkov ustvari 20 % strank).
- V bridžu to lahko pomeni, da manjši delež parov (npr. top 20 %) pobere velik delež MP-jev,
- …ampak bridž ni “odprto gospodarstvo” – skupni MP so fiksni, razdeljeni med vse pare.
Zato se MP razporedijo bolj simetrično kot pri dohodkih ali poslovnih rezultatih. Rezultati so relativni, kar omejuje efekt “zelo uspešni poberejo vse”. Torej ne gre za klasično 80/20 porazdelitev.
✔ Povzetek
- 30 % za zadnjeuvrščenega je posledica narave MP točkovanja: ne uspeš proti večini, a nekaj točk vseeno dobiš.
- Paretovo načelo se tu ne uporablja neposredno, a koncept “nekaj najboljših izstopa” je še vedno opazen, le v bolj omejeni obliki.
Bi te zanimal še prikaz konkretne porazdelitve MP točk iz dejanskega turnirja? Lahko tudi preračunam in narišem graf.