Funbridge uporablja klasično umetno inteligenco v svojem igralnem mehanizmu, imenovanem Argine. Ta AI je zasnovana za igranje bridgea in temelji na vnaprej določenih pravilih ter logičnih strukturah, značilnih za klasično AI. (All About Funbridge – Great Bridge Links)
Kako deluje Argine?
- Temelji na pravilih: Argine uporablja obsežno zbirko pravil za licitacijo in igranje kart, ki so vnaprej programirana.
- Simulacije: Za kompleksne situacije uporablja metode, kot je Monte Carlo simulacija, da oceni najboljše poteze.
- Prilagodljivost: Podpira več licitacijskih sistemov, kot so francoski 5-kartni major, angleški ACOL, poljski klub, SAYC in drugi, ter se prilagaja izbranemu sistemu igralca . (Artificial Intelligence at bridge – Funbridge)
Čeprav Argine uporablja napredne metode za analizo in odločanje, ne vključuje elementov, značilnih za generativno ali splošno umetno inteligenco, kot so samostojno učenje ali ustvarjanje novih strategij brez predhodnega programiranja. (Artificial Intelligence at bridge – Funbridge)
Argine včasih naredi nelogične ali napačne licitacije, ampak to ni zelo pogosto — ocene pravijo, da približno 1–5 % vseh iger vsebuje bolj očitne licitacijske napake (odvisno od kompleksnosti situacije).
Zakaj pride do napake, kot si jo opisal (namesto 6♦ licitira 6♠)?
Glavni razlogi so:
- Omejitve v algoritmu:
Argine uporablja fiksna pravila in ocene kombinacij. Včasih pa ne vidi vsega širšega konteksta ali napačno razume prioriteto barv (npr. napačno izbere višjo barvo, ker jo smatra za bolj varno glede na oceno kart). - Pomanjkanje globoke prilagodljivosti:
Če roka ni tipična ali je zelo nenavadna, Argine ne zna “ustvarjalno” prilagoditi sistema. Ljudje pa znamo intuitivno začutiti, kdaj je treba prekršiti pravilo. - Napake pri oceni moči roke:
V določenih pozicijah (predvsem v tekmovalnih licitacijah ali po kontrolicah) Argine narobe oceni, koliko trikov ima partner, in zato narobe sklepa o višini končne pogodbe. - Prednost varnosti pred popolnostjo:
Včasih AI raje licitira “varnejšo” barvo (npr. ♠, ki je višja in težje ranljiva), četudi matematično ni optimalna — zaradi strategije preživetja v tekmovalnem okolju.
Primer v tvojem vprašanju (6♦ vs. 6♠):
Če bi bila ♦ zelo močna barva in ♠ bolj šibka, bi človek takoj šel v ♦, Argine pa morda izbere ♠, ker avtomatsko prednostno rangira višje barve ali oceni, da je lažje doseči 12 trikov v ♠ (tudi če se moti).
Ali se Argine uči iz teh napak?
Zaenkrat ne. Argine je klasična AI — ne uči se iz vsake igre, ampak ga občasno posodabljajo razvijalci (Funbridge ekipa) z ročnimi izboljšavami.