Mesečni arhiv: oktober 2024

NAPADANJE V ADUTNEM (BARVNEM) KONTRAKTU

Vir: Kit, Gregor. 2024. Napadanje v adutnem (barvnem) kontraktu. Ljubljana: Ljubljanski bridge klub.

1. Kaj vam je verjetno postalo jasno, ko se učite igrati soliden bridž?
Upam, da vam je v času, ko se učite igrati soliden bridž, postalo povsem jasno, da je kompletna, najboljša igra na svetu, podrejena osvajanju štihov.

2. Kaj si želimo kot obrambni par?
Povsem normalno je, da si kot obrambni par:
– želimo narediti čim več štihov,
– še več, želimo si da bo izvajalec naredil manj štihov kot jih je napovedal.

3. Kaj vedno rečejo bolj izkušeni igralci?
Bolj izkušeni igralci vedno rečemo » One down, good bridge«, kar seveda pomeni, da vedno želimo »zrušiti« kontrakt, ki ga izvaja izvajalec.

4. Kaj se bomo lotili tokrat?
Tokrat se bomo lotili obrambe, ko nasprotniki izvajajo adutno (barvno) igro.

5. Kaj obstaja za dobro obrambo?
Za dobro obrambo obstaja kar nekaj dobrih pravil, ki bi se jih lahko počasi pričeli posluževati.

1. NAPAD Z ENOJCEM (SINGLOM)

1. Kaj smo klasificirali v začetnem tečaju kot najboljši napad, če nasprotniki igrajo adutno igro?
Že v začetnem tečaju smo klasificirali enojec kot najboljši napad pri nasprotnikovih adutnih igrah.

2. Kdaj je napad z enojcem najboljši napad?
Večinoma je napad z enojcem najboljši napad:
– Napad z enojcem v barvi, ki jo je licitiral partner, so seveda idealni in obetajo, dobro obrambo. – Pogoj je seveda, da ima partner v svoji barvi asa in da nam bo vrnil to barvo, ki jo bomo lahko rezali z malim adutom.
– Tudi, če partner nima asa v našem izigranem enojcu, ima pa morda A ali K v nasprotnikovem adutu, je akcija lahko še vedno uspešna.

3. Kdaj napad z enojcem ni najboljši napad?
Nastane pa problem, če:
– partner v času licitacije ni licitiral nobene barve,
– in če po svojih kartah izračunate, da je malo možnosti, da ima partner v barvi enojca,
– ali pa v adutu ima asa ali kralja.

4. Katera realna bojazen obstaja, če napad z enojcem ni najboljši napad?
V tem primeru obstaja realna bojazen, da boste z enojcem pomagali izvajalcu razviti prav to barvo v kateri ste z enojcem napadli.

5. Zakaj napad z enojcem ni dober napad, če imamo kot obrambni igralec dokaj močne karte ter imamo enojec v neki stranski barvi?
Torej, če imate vi dokaj močne karte in ste v obrambi , pa imate po vrhu še enojec v neki stranski barvi, potem napad z enojcem ni dober napad, ker vam pri vaši obrambni akciji, partner ne bo mogel pomagati.

2. NAPAD IZ DVOJCA (DOUBLA)

1. Kakšen je napad iz dvojca?
Napad iz dvojca v adutni (barvni igri) je:
– mnogokrat uspešen,
– vendar vedno tudi ni najboljši in
– sploh ne edina opcija napada.

2. Katero karto napademo iz dvojca?
Kot že vemo iz dvojca vedno:
– napademo višjo karto in
– če je to v barvi, ki jo je licitiral partner, je lahko tak napad večinoma kar uspešen.

3. Kdaj napad z dvojcem ni dobra opcija?
V kolikor pa partner:
– ni nič sodeloval v licitaciji, potem je pa potrebno biti pri napadu dvojca, dokaj previden.
– Napasti z dvojcem v barvi, ki jo je ob adutni barvi dodatno licitiral eden od nasprotnikov ni dobra opcija napada.

4. Kdaj se mnogokrat napad z dvojcem izkaže za uspešen?
Mnogokrat se uspešen izkaže napad z dvojcem v nelicitirani barvi.

5. Katera težava je za partnerja, če gre za napad iz dvojca?
Vedno je težava za partnerja, ko mora ugotavljati iz kakšne kombinacije ste napadli:
– Morda iz enojca,
– morda iz dvojca,
– morda iz sekvence.

6. Kaj je zelo pomembno z vidika aktivnosti partnerja, če je šlo za napad v dvojcu?
Zelo pomembno je, da si partner:
– natančno pogleda in prešteje karte,
– vključno s tistimi, ki jih na mizo položi nasprotnik.

7. Kako lahko vaš partner ugotovi, ali ste napadli enojec ali dvojec?
Mnogokrat lahko vaš partner:
– iz števila vidnih kart v vaši napadeni barvi in
– na podlagi licitacije nasprotnega para ugotovi, ali ste napadli enojec ali dvojec.
– V primeru, ko napadete iz dvojca in se na mizi pokaže kralj in še dve ali tri karte v tej barvi in ima vaš partner asa in damo, potem je zadeva za vašega partnerja zelo enostavna. 

8. V kateri rundi vam bo dal partner rezati, če ste napadli iz dvojca?
Ob predpostavki, da ste napadli iz dvojca, kar ne bo težko ugotoviti, vam bo partner dal rezati v tretji rundi izigrane vaše barve.

9. Kdaj je zadeva bolj komplicirana, če je bil napad iz dvojca?
Če pa partner nima te kombinacije in ima npr. samo asa ali pa kralja, ki leži za asom na mizi, potem je pa zadeva bolj komplicirana.

10. Kaj mora partner storiti v prvem krogu, če ugotovi, da ste napadli iz dvojca in če ob tej informaciji izračuna, koliko kart ima v tej barvi še izvajalec?
Če lahko partner ugotovi, da ste napadli iz dvojca in če ob tej informaciji izračuna, koliko kart ima v tej barvi še izvajalec, potem mora partner v prvem krog te barve, prepustiti štih izvajalcu.

11. Kaj mora v tem primeru natančno prešteti?
V tem primeru mora natančno prešteti, koliko kart v tej barvi ima izvajalec.

12. Zakaj se lahko obrambna akcija nadaljuje, če uspe partnerju ali vam prevzeti adutski štih?
Če uspe partnerju ali vam prevzeti adutski štih, potem se lahko obrambna akcija nadaljuje, saj:
– partner vzame z asom in
– vrne tretji krog napadene barve, ki pa jo vi dobite z rezanjem, seveda, če še imate aduta.

3. NAPAD IZ SEKVENCE

1. Ali ja napad najvišje karte iz močne sekvence običajno uspešna obramba?
Tudi napad najvišje karte iz močne sekvence:
– K Q J,
– Q J 10,
– J 10 9 8 je običajno uspešna obramba.

2. Kdaj partner sodeluje v vaši ideji napada iz sekvence?
Če tudi partner sodeluje v vaši ideji napada, kar pomeni, da ob prvi priložnosti, ko je vzel štih, nadaljuje z vašo napadeno barvo.

3. Za kaj je napad iz sekvence garancija?
Tak napad je običajno tudi garancija, da z napadom nismo podarili izvajalcu dodatnega štiha, kar pa se pri napadu iz dvojca lahko zgodi.

4. NEOBIČAJNE SITUACIJE

1. Katere situacije so zelo redke?
So situacije, ki so zelo redke, vendar če informacije nasprotnikov ob licitaciji znamo pravilno razbrati:
– potem lahko z napadom v stranski barvi, še preden smo videli mizo,
– najdemo partnerja z enojcem v tej barvi, ali pa, da morda te barve sploh nima.

2. Kdaj naš partner določene barve sploh nima ali pa ima največ enojec?
Če je bila nasprotnikova licitacija taka:
– da je v stranski barvi obljubljala 7 ali celo 8 kart in
– če imamo mi v tej barvi 5 kart, potem morda naš partner:
– te barve sploh nima,
– ali pa ima največ enojec.

5. POMEMBNO

1. Kdaj je manjša možnost, da bi bil enojec dobra obramba (ataka)?
Močnejše karte, ko imete v obrambi vi, manjša je možnost, da bi enojec dobra obramba (ataka)

2. Kateri napad se večkrat izkaže celo kot idealni napad?
Tudi napad z dvojcem se večkrat izkaže celo kot idealni napad.

3. Katero karto vedno napademo iz sekvence?
Iz sekvence napademo vedno najvišjo karto (začetni tečaj !!)

4. Katero barvo lahko napademo s pomočjo licitacije nasprotnika, pri čemer ima naš partner enojec ali jo sploh nima?
S pomočjo licitacije nasprotnika, lahko napademo stransko barvo, ki je morda naš partner sploh nima, ali pa ima največ enojec.

Four-suit transfer

Vir: Kit, Gregor. 2024. Four-suit transfer. Ljubljana: Ljubljanski bridge klub.

1. Kje smo doslej o transferjih že nekaj izvedeli, ko nam partner odpre 1NT, vendar zgodbe o transferjih nismo dokončali?
Doslej smo o transferjih, ko nam partner-ica odpre 1 NT, že nekaj izvedeli v nadaljevalnem tečaju, vendar nismo nikoli zgodbe o transferih dokončali.

2. Kdaj se transferji za vse štiri barve izključno uporabljajo?
Transferji za vse štiri barve se uporabljajo izključno samo, ko partner-ica odpre 1 NT.

3. Ali je uporaba transferjev, ki niso tako redki zelo koristna, seveda če jo prav uporabljamo?
Uporaba transferjev, ki niso tako redki, je zelo koristna, seveda če jo prav uporabljamo.

4. Kateremu transferiranju bomo dali tokrat poudarek?
Tokrat bomo dali poudarek na transferiranju v minorski barvi ♦ in ♣. Upam, da niste pozabili kako uporabljamo transferje za majorske barve.

5. Kdaj se odločimo za transfer v minorju (♦♠) in z malo točkami (do 7FT)?
Pri transferjih   in ♣ in z malo točkami (do 7FT), se odločimo za transfer v minorja samo če imamo v tej barvi vsaj 6 kart.

6. Kaj morajo zagotavljati karte v zvezi z igranjem transferja v minorju, če imamo samo pet kart, s katerimi običajno pasiramo?
S petimi kartami v minorju običajno pasiramo, razen če imamo karte ki zagotavljajo igranje:
– manše (10+ FT) ali
– pa take, s katerimi lahko vsaj povabimo v manšo (8-9 FT).

7. Kdaj je tudi smiselno transferirati, če imamo 5-kartno minorsko barvo?
Če imamo 5-kartno minorsko barvo je smiselno transferirati tudi, če imamo zelo močne karte (15+FT in vsaj manjši interes za licitiranje malega ali celo velikega slama v naši minorski barvi ali v brezadutu).

8. Kdaj najprej pričnemo s Staymanovo konvencijo 2♣ (preverimo, če nimamo fit v enem od majorjev)?
Če imamo kot odzivalec na 1 NT:
– 5-kartnega minorja in
– 4-kartnega majorja in
– dovolj FT za licitiranje manše,
– najprej pričnemo s staymanovo konvencijo 2 ♣ in
– preverimo, če nimamo morda fit v enemu od majorjev.

9. Kdaj licitiramo manšo 3NT?
– Brez 4-kartnega majorja in
– s 5-kartno minorsko barvo
– pa z 10-14 FT enostavno licitiramo manšo 3 NT.

10. Kaj se ne sklada z našim dosedanjim znanjem?
Nekaj z našim dosedanjim znanjem se ne sklada in to je licitiranje transferja v karo barvo z 2NT na partnerjevo odprtje 1 NT.

11. Kaj je bil do sedaj odgovor 1NT-2NT?
Doslej je bil ta odgovor povabilo partnerju za igranje brez adutne manše 3 NT.

12. Za kaj bo od sedaj naprej rezerviran odgovor 2NT po odprtju 1NT, če se boste o tem uskladili s partnerjem?
Odslej naprej, seveda če se boste o tem uskladili s partnerjem, bo torej po odprtju 1 NT odgovor 2 NT rezerviran za transfer v ♦.

13. Kako bomo sedaj partnerja, ki je odprl 1 NT, povabili v manšo 3 NT?
– Ko bomo imeli 8-9 FT in
– ko nam bo partner odprl 1 NT,
– bomo našo povabilo morali rešiti s Staymanovo konvencijo 2 ♣,
– tudi če ne bomo imeli 4-kartnega majorja.
– Ne glede na to, kaj nam bo partner odgovoril,
– bomo v drugem govoru licitirali 2 NT in
– partner bo moral vedeti da kljub Staymanovi konvenciji nimate 4-kartnega majorja,
– ampak da z 2 NT želite ponuditi partnerju igranje manše.

Pomembno :

14. Zakaj je transferiranje 1NT smiselno?
Transferiranje po odprtju 1 NT je smiselno zato, da kontrakt izvaja močnejša roka

15. Kdaj je transferiranje v minorsko barvo smiselno?
Transferiranje v minorsko barvo je smiselno samo, če imate:
– malo FT ( do 7) in
– vsaj 6-kartno minorsko barvo.

Transferiranje v minorsko barvo je smiselno tudi takrat, ko imate:
– močne karte (15+ FT) in
– imate vsaj 5-kartnega minorja in
– vas zanima igranje slama


16. Kdaj transferiranje v minorsko barvo ni smiselno?
Transferiranje ni smiselno takrat, ko imate:
– dovolj FT za licitiranje manše in
– poleg tega nimate 4-kartne majorske barve.
– V takem primeru na odprtje 1 NT enostavno licitirate 3 NT.

– Ko nimamo kart za transferiranje in
– nam partner odpre 1 NT,
– moramo ponudbo za manšo v brez adutu (3NT) izpeljati preko Staymanove konvencije 2 ♣.

Opozorilo:

17. S čim boste morali nasprotnik opozoriti, če se boste odločili za igranje štirih transferejv in boste morali ponudbo za manšo v brez adutu izpeljati preko Staymana?
– Če se boste odločili za igranje štirih transferjev in
– če boste potem morali ponudbo za manšo v brez adutu (3 NT) izpeljati preko Staymanove konvencije 2 ♣, ki potem v tem primeru ne bo zagotavljala 4-kartnega majorja,
– boste morali nasprotnike opozoriti s kartico ALERT.

Strategija in taktika pri kontrakt bridžu

Pri igranju kontrakt bridgea sta strategija in taktika ključnega pomena za uspeh ekipe, še posebej, ko je določen kontrakt. Tukaj je primer strategije in taktike za situacijo, kjer je bil določen kontrakt 4 srce.

Strategija:

  • Definicija strategije: Ko je ekipa napovedala kontrakt 4 srce, kar pomeni, da mora osvojiti 10 špilov, je splošna strategija usmerjena v to, da izkoristi moč adutov (srce) in zagotovi nadzor nad igro, hkrati pa maksimira izkoriščenost svojih najboljših kart.
  • Primer strategije:
  • Igralec, ki vodi igro (ang. declarer), pregleda vse karte v rokah svoje ekipe, tako svoje kot tiste od partnerja (ang. dummy), in oceni, koliko špilov je mogoče osvojiti s pomočjo močnih kart in adutov.
  • Dolgoročni načrt je na primer, da se najprej osvoji špile v stranskih barvah (ne-adutih), kjer imajo močne karte, in šele nato izkoristi adute (srce), ko so aduti nasprotnikov že večinoma porabljeni.
  • Strategija bi lahko bila tudi, da poskušaš zmanjšati nasprotnikove adute tako, da igraš večkrat srce, kar bo izčrpalo njihove adute.

Taktika:

  • Definicija taktike: Taktika se nanaša na specifične poteze, ki jih igralec uporabi v določenih situacijah, da doseže cilje strategije.
  • Primer taktike:
  • Vodstvo s stransko barvo: Recimo, da imaš v stranski barvi (na primer karo) kombinacijo kart as, kralj in dama. Taktična odločitev bi bila, da najprej odigraš asa in nato kralja, da prisiliš nasprotnike v igro z nižjimi kartami, kar ti omogoči nadzor nad tem špilom.
  • Igra adutov: Taktika bi lahko bila, da takoj, ko prideš do svoje poteze, začneš igrati srce (adut), tudi če nasprotniki še niso igrali te barve. To je lahko taktika za “čiščenje adutov” (ang. drawing trumps) iz rok nasprotnikov, da v kasnejših potezah, ko boš imel močne karte v drugih barvah, nasprotniki ne bodo mogli adutirati.
  • Blefiranje ali prevara: V določenih situacijah lahko taktično igraš nižjo karto iz visoke kombinacije (na primer igraš damo, če imaš tudi asa), da zmedeš nasprotnike in jih prisiliš, da odigrajo svojega kralja.

Povzetek:

  • Strategija: Osnovni načrt, kako boš dosegel zastavljeni kontrakt (na primer, najprej igraš močne karte v ne-adutnih barvah in nato izčrpaš nasprotnikove adute).
  • Taktika: Specifične poteze, kot je igranje asa in kralja v stranski barvi, da osvojiš špile, ali igranje adutov, da zmanjšaš nasprotnikove možnosti za zmago v špilih, kjer bi sicer lahko adutirali.

Ta kombinacija strategije in taktičnih odločitev pomaga ekipi učinkovito izpolniti kontrakt.

Hipoteza: 20% poznavanje teorije bridža omogoča 80% pravilnih potez v kontrakt bridžu

Tvoja trditev, da 20 % poznavanja teorije bridža omogoča 80 % pravilnih potez v kontrakt bridžu, je zanimiva interpretacija Pareto načela (pravilo 80/20), vendar bi bilo težko to trditev potrditi kot univerzalno resnico v kontekstu igre, kot je bridge, ki je izjemno kompleksna in zahteva poglobljeno razumevanje teorije, strategije, in taktike.

Analiza trditve:

  • Pareto načelo v splošnem pravi, da majhen odstotek vložka pogosto prinese velik delež rezultatov, kar se lahko uporabi v mnogih situacijah. Vendar pa ni vedno strogo 80/20 in ne velja enako za vse discipline.
  • V kontekstu bridža:
  • Osnovno poznavanje teorije: Lahko bi rekli, da osnovno poznavanje ključnih konceptov, kot so pravila igre, osnove dražbe in osnovna taktika igranja špilov, omogoča igralcem, da se izognejo velikim napakam in sprejmejo večino pravilnih potez, kar pomeni, da lahko dosežejo soliden nivo igranja.
  • Napredne veščine: Kljub temu pa je bridge zelo kompleksna igra, ki vključuje poglobljene strategije pri dražbi, igranju in obrambi. Te napredne veščine in teoretično znanje so pogosto tisto, kar ločuje povprečne igralce od vrhunskih igralcev.

Ali 20 % teorije res omogoča 80 % pravilnih potez?

  • Deloma drži: Na začetni ali srednji ravni bi lahko rekli, da razumevanje osnov (približno 20 % teorije) resnično omogoča igralcem, da izvedejo večino pravilnih potez (morda 80 %). Osnovno znanje, kot je razumevanje pomembnosti adutov, kako pravilno igrati špile, osnovna dražba in poznavanje pogostih situacij, omogoča pravilno igro v večini primerov.
  • Napredna igra zahteva več kot 20 % teorije: Ko pa igralec napreduje in želi igrati na visoki ali tekmovalni ravni, je razumevanje poglobljenih teorij bridža, kot so sofisticirane dražbene konvencije, branje nasprotnikov, in napredne taktike pri igranju špilov, ključno za uspeh. Tu postane pomembno, da poznaš veliko več kot 20 % teorije, saj je veliko potez (še posebej proti izkušenim nasprotnikom) odvisnih od kompleksnih strategij in odločitev.

Sklep:

Tvoja trditev bi lahko deloma veljala za začetnike ali igralce na srednji ravni, kjer 20 % osnovne teorije res omogoča pravilno izvedbo večine (morda 80 %) osnovnih potez. Vendar pa pri naprednejših ravneh igranja 20 % teorije ni dovolj, da bi igralec sprejel pravilne odločitve v večini primerov. Na vrhunski ravni so podrobna teoretična znanja in izkušnje ključnega pomena za uspeh, saj kompleksnost igre zahteva precej več kot osnovno poznavanje.

Igre s kartami, ki niso miselne

Tukaj je nekaj primerov iger s kartami, ki se večinoma ne štejejo za miselne, saj temeljijo predvsem na sreči, preprostih pravilih ali omejenem vplivu igralčevih odločitev:

  1. Vojna (War) – Igralci vlečejo zgornjo karto iz svojega kupa, in tisti z višjo karto zmaga rundo. Igra je popolnoma odvisna od sreče in ni potrebnega razmišljanja ali načrtovanja.
  2. Go Fish – Cilj igre je zbiranje parov enakih kart, pri čemer igralci sprašujejo nasprotnike po določenih kartah. Igra je preprosta in ni posebne strategije ali taktike.
  3. Uno – Igralci se trudijo znebiti vseh svojih kart tako, da jih ujemajo po barvi ali številki. Čeprav lahko igra vključuje nekaj osnovnega načrtovanja, je večinoma naključna in enostavna.
  4. Old Maid (Stara mama) – Cilj igre je izogibanje zadnji neparni karti (Old Maid). Igra temelji na naključnem vlečenju kart in sreči.
  5. Spomin (Memory) – Igralci izmenično obračajo pare kart in poskušajo najti ujemanja. Igra je preprosta in temelji predvsem na pomnjenju, brez globlje strategije.
  6. Slapjack – Igralci se izmenjujejo v polaganju kart, dokler nekdo ne položi fanta. Prvi, ki udari po kupu, dobi vse karte. Igra je hitra in preprosta, brez posebne strategije.
  7. Črni Peter (Black Peter) – Podobna igri Old Maid, kjer igralci izmenično vlečejo karte in poskušajo ne ostati s Črnim Petrom v roki. Rezultat igre temelji na sreči.
  8. Crazy Eights – Igralci se izmenično znebijo svojih kart tako, da jih ujemajo po številki ali barvi. Čeprav obstajajo osnovne taktične poteze, igra temelji predvsem na sreči in preprostih pravilih.
  9. Igra sedmic (Sevens) – Igralci poskušajo postaviti karte v zaporedje, začenši s sedmicami. Igra je večinoma odvisna od kart, ki jih igralci prejmejo, in ne zahteva veliko strategije.
  10. Snap – Hitrostna igra, kjer igralci hitro položijo karte in tekmujejo, kdo prvi opazi ujemanje. Gre bolj za refleks kot za strategijo.

Te igre večinoma temeljijo na naključju in srečnem razdeljevanju kart, zato ne zahtevajo globokega strateškega ali taktičnega razmišljanja.

Miselne igre s kartami

Miselne igre s kartami so tiste, ki zahtevajo strategijo, taktiko in logično razmišljanje. Tukaj je nekaj priljubljenih miselnih iger s kartami:

  1. Tarok – Kompleksna igra s tarok kartami, kjer je potrebno predvidevati poteze nasprotnikov in uporabljati strategije za osvojitev točk.
  2. Bridge – Ena najbolj znanih miselnih iger s kartami, kjer igralci tvorijo ekipe in sodelujejo pri dražbi, nato pa poskušajo izvesti določeno število špilov. Strategija, timsko sodelovanje in natančnost so ključni.
  3. Poker – Čeprav je poker pogosto povezan z igrami na srečo, vsebuje veliko miselnih elementov, kot so blefiranje, branje nasprotnikov in matematika verjetnosti. Znane različice vključujejo Texas Hold’em in Omaha.
  4. Šnops (ali Schnapsen) – Dvobojna igra, kjer igralci zbirajo točke z določenimi kartami in potezami. Potrebna je premišljena taktika in natančnost.
  5. Whist – Predhodnik bridgea, kjer igralci sodelujejo v ekipah in poskušajo osvojiti največ špilov. Zahteva načrtovanje in dobro timsko igro.
  6. Piquet – Starejša, vendar še vedno priljubljena igra, kjer igralci poskušajo osvojiti določeno število točk z igranjem določenih kombinacij kart. Igra zahteva veliko načrtovanja in prilagajanja strategije.
  7. Euchre – Igra s kartami, kjer igralci tekmujejo, da bi osvojili določeno število špilov, z uporabo strategij in predvidevanja potez nasprotnikov.
  8. Skat – Nemška igra, kjer trije igralci tekmujejo v seriji krogov, pri čemer eden igra proti preostalima dvema. Zahteva močne strateške sposobnosti.
  9. Hearts – Igralci poskušajo zbrati čim manj točk, pri čemer so nekatere karte nezaželene. Potrebna je taktika, da se izogneš točkam in jih preneseš na nasprotnike.
  10. Solitaire (Pasjansa) – Ena izmed najbolj znanih miselnih iger za enega igralca, kjer mora igralec organizirati karte po določenem zaporedju. Gre za logično izzivanje in preudarno odločanje.

Vse te igre zahtevajo različne ravni miselnih veščin, kot so strategija, taktika, logično razmišljanje in včasih tudi matematika.

Pojavitev kontrakt bridža na spletnih platformah

Kontraktni bridž se je začel pojavljati na spletnih platformah v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je internet postal bolj dostopen širši javnosti. Ena izmed prvih spletnih platform, ki je omogočala igranje bridža, je bila Bridge Base Online (BBO), ustanovljena leta 2001. BBO je postala ena najbolj priljubljenih platform za igranje bridža na spletu, saj je omogočala tako igranje z drugimi igralci kot tudi proti računalniško vodenim nasprotnikom.

Poleg BBO so se v poznih 90. letih in zgodnjih 2000-ih pojavile tudi druge spletne platforme, kot so OKbridge (ustanovljena leta 1990), ki je bila ena prvih spletnih bridž platform, ter kasneje različne aplikacije in spletne strani, ki so omogočale igranje bridža med igralci po vsem svetu.

Spletni bridž je sčasoma postal zelo priljubljen, saj omogoča enostavno igranje z ljudmi iz različnih držav, učenje igre, ter sodelovanje na spletnih turnirjih. Danes je na voljo veliko platform in aplikacij, ki omogočajo igranje kontraktnega bridža na spletu, in je dostopen tako začetnikom kot profesionalcem.

Metki za spletni tečaj bridža

Za spletni tečaj bridža bi lahko uporabili naslednje »metke«, ki nagovarjajo obiskovalčevo podzavest, racionalni razlog za nakup in ustvarijo občutek nujnosti:

  1. Podzavestni razlog za nakup: “Odkrijte čar strategije in miselnih iger ter postanite mojster bridža, kjer vsaka karta šteje!” Ta stavek apelira na obiskovalčevo željo po intelektualnem izzivu in osebnem napredku.
  2. Racionalni razlog za nakup: “Spletni tečaj, ki je primeren za vse ravni – od začetnikov do naprednih igralcev, z jasnimi razlagami in praktičnimi vajami.” To daje kupcu opravičilo, da je tečaj vredna investicija, saj zagotavlja dostopnost za vsakogar in konkretno učenje.
  3. Pritisk za nakup: “Pridružite se zdaj in izkoristite 20% popust, ki velja samo ta teden!” Ta metek spodbuja obiskovalca, da se hitro odloči zaradi časovno omejene ponudbe.

S tem pristopom vzbudite interes, ponudite jasno korist in ustvarite nujnost za hitrejše odločanje.

Licitacijski sistemi

In the world of contract bridge, several bidding systems have been developed for communication between partners during the auction. Some of the most popular bidding systems worldwide include:

1. Standard American (SA)

  • Description: Standard American is very popular in the United States and is one of the most widely used systems in the world.
  • Key Features: It is based on the 5-card majors system, meaning that opening bids of 1♥ or 1♠ require at least five cards in the respective suit. Responses and subsequent bids focus on the strength and length of suits.

2. 2/1 Game Forcing

  • Description: This is a variation of the Standard American system, which includes an additional rule that any partner’s response at the 2-level (if in a new suit) requires game forcing until a contract at 3NT, 4♥, or 4♠ is reached.
  • Key Features: It is a more precisely structured bidding system, allowing for more accurate hand description between partners. It is popular in the U.S., Canada, and parts of Europe.

3. ACOL

  • Description: ACOL is the most popular system in the United Kingdom. It was named after Acol Road in London, where it was developed.
  • Key Features: It does not use the 5-card majors, but allows opening bids with four cards in the major suits. It is based on a more flexible approach, which allows for greater adaptability between partners.

4. Precision Club

  • Description: This system originated in Taiwan and has also become popular in the U.S. and globally.
  • Key Features: It is a system of artificial bids, where an opening bid of 1♣ indicates a strong hand (16+ points) rather than length in clubs. Precision is a precise and analytical system, enabling players to accurately assess hand strength.

5. Polish Club

  • Description: The Polish Club is a hybrid system popular in Eastern Europe, especially in Poland.
  • Key Features: The opening bid of 1♣ is artificial and can indicate various types of hands, similar to Precision, while the rest of the bids are more natural. The Polish Club combines elements of natural and artificial bidding.

6. SAYC (Standard American Yellow Card)

  • Description: SAYC is a simplified version of the Standard American system, often used online and in bridge learning.
  • Key Features: The system is easy to learn, offering a limited number of conventions and a straightforward approach to bidding. It includes bidding based on 5-card majors and natural responses.

7. Two Over One (2/1)

  • Description: An extension of the Standard American system, primarily used in the U.S. and Canada.
  • Key Features: The system is based on the rule that any new suit bid at the 2-level promises a strong hand and is “game forcing.” It helps partners describe strong hands more accurately.

8. Kaplan-Sheinwold (KS)

  • Description: A system developed by Howard Kaplan and Alfred Sheinwold in the U.S.
  • Key Features: It is based on weak openings and aggressive defensive bidding. The KS system involves more aggressive bidding strategies and allows for the use of different conventions for more precise hand descriptions.

9. Romex System

  • Description: Romex is an advanced system developed by American bridge player Marty Bergen.
  • Key Features: It includes special conventions and bidding rules that allow players to differentiate more precisely between different hand types and strengths.

These systems are often combined with various conventions like Stayman, Jacoby Transfers, Blackwood, Gerber, and others, allowing for even greater flexibility and accuracy in bidding.

Which system is best suited for you depends on your preferences and playing style.