Pri igranju Funbridge-a naredim veliko napak pri odigravanju. Program mi javlja, da igram napačne karte. Zanima me, če obstaja kakšna podrobna teorija glede tega. Jasno mi je, da obstajajo impasi, ekspasi …,, izdelava načrta ipd

Da bi izboljšali svojo igro pri igranju bridge-a na Funbridge-u, je koristno razumeti nekaj osnovnih in naprednih konceptov igre. Tukaj je nekaj ključnih področij in virov, ki vam lahko pomagajo izboljšati igro:

Izdelava načrta igranja:

• Analiza izhodiščnih kart: Preglejte svoje karte in določite, koliko vzetkov potrebujete za izpolnitev pogodbe.
• Ocena nasprotnikovih kart: Poskusite oceniti, kako so razporejene karte pri nasprotnikih glede na izhodiščno karto in dosedanje poteze.
• Načrtovanje igranja: Določite vrstni red igranja barv in strategije za pridobivanje dodatnih vzetkov.

1. Impasi in ekspasi:
   • Impasi: Tehnika, kjer poskusite pridobiti vzetek z nizko karto v upanju, da nasprotnik z višjo karto ne bo igral.
   • Ekspasi: Poskus, da pridobite vzetek tako, da prisilite nasprotnika igrati visoko karto, ki jo lahko premagate z višjo karto iz svoje roke ali mize.
2. Obvladovanje prehodov:
   • Prehodi med roko in mizo (dummyjem) so ključni za uspešno izvajanje načrta igranja. Poskrbite, da boste imeli ustrezne prehode za izvedbo impasov, zbiranje vzetkov in obrambo.
3. Vodenje (Leading):
   • Aktivno vodenje: Vodite iz močne barve, da poskušate prisiliti nasprotnika, da igra kart, ki vam ustrezajo.
   • Pasivno vodenje: Vodite iz varne barve, kjer ne tvegate izgube pomembnih kart.
4. Odmetavanje:
   • Naučite se, kdaj in katero karto odvreči, da kar najbolje zmanjšate izgube ali signalizirate partnerju informacije o svojih kartah.

Dodatni viri za izboljšanje igre

• Knjige:
  • “Bridge for Dummies” avtorja Eddieja Kantarja.
  • “Watson’s Classic Book on the Play of the Hand at Bridge” avtorja Louisa H. Watsona.
• Spletni viri:
  • Bridge Base Online (BBO): Ponuja veliko brezplačnih virov, tečajev in iger za vadbo.
  • Funbridge Blog: Na blogu Funbridge-a lahko najdete članke, ki pokrivajo različne strategije in taktike.
  • YouTube: Kanali kot je “Bridge with Larry Cohen” ponujajo videoposnetke z lekcijami in analizo igre.
• Tečaji in delavnice:
  • Udeležite se tečajev bridge-a, ki jih pogosto organizirajo lokalni bridge klubi ali spletne platforme.

Z razumevanjem teh osnovnih in naprednih strategij ter z redno vadbo boste lahko postopoma izboljšali svojo igro in se izognili pogostim napakam.

Pri igranju bridža se pogosto uporabljajo različne tabele in grafikoni, ki pomagajo igralcem pri razumevanju in igranju igre. Tukaj je nekaj tabel, ki so pogosto v pomoč:

1. Tabela točkovanja (Scoring Table): Ta tabela prikazuje, kako se točkujejo različne igre, vključno s partijami, nadigravanji, podrtimi igrami itd.
2. Tabela vrednosti kart (Point Count Table): Ta tabela prikazuje vrednost posameznih kart v barvah (npr. as = 4 točke, kralj = 3 točke, dama = 2 točki, fant = 1 točka) in pomaga pri ocenjevanju moči roke.
3. Tabela ocen roke (Hand Evaluation Table): Tabela za ocenjevanje roke glede na število visokih kart in dolžino barv. Ta vključuje tudi metode, kot sta Milton Workov točkovni sistem in Losing Trick Count.
4. Distribucijska tabela (Distribution Table): Ta tabela prikazuje, kako so karte običajno razdeljene med igralce (npr. najpogostejše razdelitve 4-4-3-2, 5-3-3-2 itd.).
5. Tabela signalizacije (Signaling Table): Tabela, ki prikazuje dogovorjene signale med partnerjema, kot so signaliziranje števila kart v določeni barvi ali preferenc za določeno barvo.
6. Tabela odpiranj (Opening Bids Table): Ta tabela prikazuje, katere kombinacije kart se običajno odpirajo in s kakšno oznako (npr. odpiranje 1 pik, 1 BA, 2 karo itd.).
7. Tabela odzivov (Responses Table): Tabela, ki prikazuje, kako odgovarjati na partnerjevo odprtje, odvisno od moči in oblike vaše roke.
8. Tabela prejemov (Takeout Doubles Table): Tabela, ki prikazuje, kdaj in kako uporabiti takeout double in kakšni naj bodo odzivi nanj.
9. Tabela rebidov (Rebids Table): Tabela, ki prikazuje, kako ponovno licitirati po prvem odgovoru partnerju, odvisno od nadaljnjih informacij in moči roke.
10. Tabela konvencij (Conventions Table): Tabela različnih konvencij, ki se uporabljajo v bridžu, kot so Stayman, Blackwood, Jacoby Transfer, in drugi.

Te tabele so lahko v različnih oblikah, od natisnjenih kartic do digitalnih aplikacij, in so ključne za boljše razumevanje in igranje bridža.

1. Katere 3 uporabne podatke sporočimo partnerju, ko se na njegovo otvoritev odzovemo z licitiranjem splinterja?
Ko se na partnerjevo otvoritev odzovemo z licitiranjem splinterja , mu hkrati sporočimo tri uporabne podatke:
– imam 4-kartno podporo v tvoji barvi;
– imam kratkost (enojec ali praznina) v licitirani barvi;
– moč moje roke je omejena, vendar zadošča za manšo.

2. Kakšna mora biti licitacija Splinter, če nam vzame kar 2 nivoja?
Ta konvencija nam sicer:
– vzame kar dva nivoja licitacije,
– zato mora biti zares:
* natančna in
+ vsebinska.

3. Kdaj uporabljamo konvencijo Splinter?
Konvencijo Splinter običajno uporabljamo, kadar partner odpre v majorju.

4. Ali kratkost (enojec, praznino) licitiramo v dvojnem skoku samo z rokami, katerih vrednost zadošča za manšo, ne pa tudi za slem?
Kratkost (enojec ali praznina) licitiramo:
– v dvojnem skoku samo z rokami, katerih vrednost zadošča za manšo,
– ne pa tudi za slam.

5. Ali s šibkejšimi rokami lahko izbiramo med drugimi govori, z močnejšimi pa prav tako?
S šibkejšimi rokami lahko izbiramo med drugimi govori, z močnejšimi pa prav tako.

6. Kakšna naj bo licitiacija, ko partner licitira Splinter?
Ko partner licitira Splinter, je zelo pomembna nadaljnja licitacija:
– če nimamo več od običajnega odprtja, takoj licitiramo manšo;
– če imamo srednje močno roko in nam partnerjeva kratkost ustreza, licitiramo najnižjo kontrolo (A, K, praznina ali enojec), ki jo imamo;
– če imamo zelo močno roko in vsaj drugo kontrolo v vsaki barvi (K ali enojec), licitiramo RKCB.

Primer : 1 ♠ – 4 ♣ – 4 ♦ ali 4 ♥

Partnerju sporočimo, da imamo:
– vsaj drugo kontrolo (enojec ali K)  v licitirani barvi in
– licitacija se lahko nadaljuje, tudi z Blackwoodom.

To seveda lahko storimo, če imamo:
– vsaj srednje močno odprtje in
– nimamo izgubljenih točk v barvi partnerjeve kratkosti.

Between 14 and 23 points – “Forcing” bid. A control in Spade(s) (the Ace, The King, a singleton or a void). It necessarly involves a fit in another suit. Control are named economically.

Ne vem sicer kako to, da je še po 3NT treba uporabljati ALERT.

To je opozorilo nasprotnikom, da 4 ♠ ni naravna licitacija. Svojemu partnerju daje pomembno informacijo: želi, da gresta naprej prosti slamu.

4 pik pa običajno pomeni (odvisno od dogovora s partnerjem):
– ali singl v ♠ ali praznina v ♠ (druga kontrola);
– ♠A-K (prva kontrola). Vir: Gregor Kit

Več o Splinterju, ki ga licitira odzivalec: https://sesgs.si/dokumenti/splinter-27524.pdf

7. Ali lahko konvencijo splinter uporabljamo, kadar partner odpre v minorju?
Konvencijo splinter lahko uporabljamo, tudi kadar partner odpre v minorju:

1 ♣- 3 ♦
1 ♣- 3 ♥
1 ♣- 3 ♠
1 ♦ – 3 ♥
1 ♦ – 3 ♠
1 ♦ – 4 ♣

8. S kakšnimi rokami licitiramo v dvojnem skoku kratkost (enojec ali praznino)?
Kratkost (enojec ali praznina) licitiramo v dvojnem skoku samo z rokami:
– katerih vrednost zadošča za manšo,
– ne pa tudi za slam.
– S šibkejšimi rokami lahko izbiramo med drugimi govori,
– z močnejšimi pa prav tako.

9. Ali je zelo pomembna nadaljnja licitacija, če partner licitira splinter?
Ko partner licitira splinter, je zelo pomembna nadaljnja licitacija

10. Kaj storimo, če nimamo več od običajnega odprtja?
Če nimamo več od običajnega odprtja:
– takoj licitiramo manšo ali
– odločitev prepustimo partnerju.

11. Kaj lahko licitiramo, če imamo srednje močno roko in imamo v partnerjevi kratkosti dober dvojni zadržek?
– Če imamo srednje močno roko in
– imamo v partnerjevi kratkosti dober dvojni zadržek lahko licitiramo NT manšo.

12. Kaj licitiramo, če imamo zelo močno roko in nas zanima slam?
– Če imamo zelo močno roko in
– nas zanima slam, lahko licitiramo:
– kontrolo v stranski barvi ( do nivoja minorske manše prvo ali drugo kontrolo, nad nivojem manše pa samo prvo kontrolo.

PDF Z BRIDŽ IGRAMI, ČE GRE ZA NAPAČNO ODIGRAVANJE (FUNBRIDGE)

1. PBN ZA VSTAVLJANJE | 1. PBN REŠITEV

1. S igra v brezadutu v 12. štihu z edino karto , pri čemer ima nasprotnik (W) višjo karto, npr. igraš 9♠, W ima 7-J♠.

2. V 7. štihu N ne sme igrati 8♥ (imamo 4 štihe), ampak 8-A♦, ker ima nasprotnik premoč v ♣ (daljša in močnejša barva).

3. V 10. štihu S ne sme igrati aduta 4♥, ampak 8-7♦, ker bomo aduta potrebovali v naslednjem štihu, da bomo rezali ♣.

4. N igra 6♠. E ne more “barvati”. S mora igrati K♠, ker W nima višje karte (5-9♠).

5. S ne sme igrati ♦ barve, ker ima gotove vzetke (brezadutna igra). Odmeče 2-9♥ ali A♣.

6. S ne sme igrai A♠, ampak zgubitek 6-Q♥. V naslednjih štihih pobere z Q-A♠. W ima samo J-K♠.

7. S je napačno igral 6♥. Pravilno je igrati 4♣, ker je to 13 karta v ♣.

8. Ataka A-K♣ . Napaka 5♣

9. S je igral 9♣, v kateri je močnejši nasprotnik. Igrati bi moral 4♠, ker ga nimata EW.

10. S bi moral igrati A♥, ker ima W K♥.

11. S bi moral igrati ♣4-5. Igrano J♠ ni barva NS.

12. S ne sme igrati K ♣. NS ima 12 in 13 karto v ♦.

13. NS ne smeta porabiti štoparje v ♠ brezadutu, zato je nepravilno igranje S J♠. Treba je igrati nizek ♣.

14. Zakaj ni dobro igrati 8♥, ampak Q-J ♥ ? Ker je vedno treba dati čim prej štih nasprotniku.

15. N mora igrati A♥, ker je v igri samo še en adut, in sicer na E J♥.

16. S je izgubil 1 štih, ker je igral 10♦. Igrati bi moral z visokimi ♠ kartami (aduti).

17. S je izgubil 1 štih, ker je igral 7♠. Igrati bi moral visoko v ♠ ali ♣.

18. Če igra S Q♣ izgubita NS 1 štih. S mora igrati J-6♥, ker v ♥ ima 1 zgubitek in v ♣ nima zgubitkov.

19. V 4 štihu ne smemo igrati 6♣, ker je EW močnejši v križih (10♣-9♣). Igramo Q♥. Nato poberemo srčeve štih z nizkimi kartami.

20. Ne smemo igrati 6♠, ker lahko zgubitke v nadaljevanju odmečemo.

1. Pri čem nam pomaga konvencija Blackwood?
Povsem ob koncu nadaljevalnega tečaja smo omenili konvencijo Blackwood, ki nam je
pomagala pri ugotavljanju števila asov našega partnerja.

2. Kakšna je konvencija, ki je nadgradnja do sedaj znane konvencije Blackwood?
Tokrat vam predstavljamo zelo enostavno konvencijo, ki je nadgradnja do sedaj znane
konvencije Blackwood, ki se imenuje Roman Key Card Blackwood.

3. Kdaj uporabimo konvencijo RKCB?
Ko s partnerjem ugotovimo, da je naša skupna moč morda večja, kot samo za licitiranje
manše, uporabimo to novo konvencijo RKCB.

4. Kaj je posebnost konvencije RKCB?
Posebnost tega dogovora je v tem, da pri odgovoru na konvencijsko vprašanje 4NT odgovarjamo:
– s 5 ključnimi kartami in
– ne samo s štirimi asi kot je bila to praksa do sedaj.

5. Kaj bomo poleg asov še dodali med ključne karte?
Po novem dogovoru bomo med ključne karte odgovora poleg asov dodali še adutskega kralja.

6. V katerih primerih to velja?
To seveda velja v primerih, ko smo se za adutsko barvo med licitacijo že dogovorili.

Odgovori pri RKCB na vprašanje 4 NT so sledeči:
– 5♣ pomeni:
* O ali
* 3 ključne karte od 5 (klasičen Blackwood 5♣ = 0 ali 4 asi);
– 5♦ pomeni
*1 ali
* 4 ključne karte od 5 (klasičen Blackwood 5♦ = 1 as);
– 5♥ pomeni 2 ključni karti od 5 (klasičen Blackwood 5♥ = 2 asa);
– 5♠ pomeni:
* 2 karti od 5 in
* dama v adutu (klasičen Blackwood 5♠ = 3 asi).

7. Zakaj odgovor 5♠ potrjuje adutsko damo?
Ker nam je na 5 nivoju ostal še prostor za odgovor 5♠, ga lahko uporabimo za potrditev
adutske dame, sicer pa z dvema Asoma odgovorimo 5♥.

8. Kdaj je uporabljanje konvencije RKCB odsvetovano?
Načeloma je uporabljanje konvencije RKCB odsvetovano, ko nimamo nobene:
– od 5 ključnih kart
*4 asov in
*adutskega kralja.

9. Kaj z dogovorom lahko zamenjamo glede RKCB?
Stvar dogovora pa je med partnerjema tudi ta, da lahko prva dva odgovora na 4NT pri RKCB zamenjamo:
– 5♣
– 5♦ .

Dodatno pojasnilo, Kit, Gregor. Ljubljanski bridge klub. Junij 2024.

Običajno RKBC odgovarjamo 5 asov (vključen je tudi adutski).

Odgovori pa so lahko dvojni, ampak se je o tem treba s partnerjem zmenit.

Razlika je samo v prvih dveh odgovorih:

• ali imam 0 ali 3 ase (5 križ ali 5 karo) ali
• imamo 1-4 ase .
• 5 herc sta 2 A in
• 5 Pik sta 2 A +adutska Q

Je pa res da je pri brezadutnih igrah seveda drugače, saj ni 5 A. Tudi to je treba bit s partnerjem zmenjen. Lahko odgovarjaš na Blackwood 4 ase, boljši igralci pa igrajo 4 NT po manši 3 NT kvantitativno vprašanje in gre izvajalec:

• z maksimumom 17 HCP v mali slam
• z manj točkami (15-16 ( pa 4 NT pasira).

Vir: Gregor Kit, Ljubljanski bridge klub

1. Katere možnosti se odpiraju po odzivalčevemu dvigu našega majorja na drugi nivo (1♠-2♠ ali 1♥-2♠)?
Po odzivalčevemu dvigu našega majorja na drugi nivo (1♠-2♠ ali 1♥-2♠), se odpirajo
nove možnosti, kako bi prišli do:
– manše ali
– izjemoma celo do malega ali velikega slama.

2. Kdaj ni ambicij za nadaljevanje licitacije?
Ko imamo minimalno otvoritev in se nam partner konstruktivno omeji na 8-9
FT, potem seveda ambicij za nadaljevanje licitacije ni.

3. Katere so možne licitacije, s katerimi preverimo, če imamo limitirano podporo v našem majorju in roko, ki bi z malo partnerjeve pomoči v eni od stranskih barv, bila primerna za dvig do manše?
Ko kot odpiralec, po partnerjevemu dvigu našega majorja ugotovimo, da imamo v eni od
stranskih barv 2-3 izgubljene štihe, si lahko pomagamo z iskanjem partnerjeve pomoči
v tej konkretni barvi.

4. Kako se ta sistem pomoči imenuje v tuji literaturi?
Ta sistem pomoči v tuji literaturi omenjano kot Help Suit Game Try (HSGT).

5. S katero licitacijo odpiralec nakaže prošnjo za pomoč v stranski barvi?
Prošnjo za pomoč v stranski barvi odpiralec nakaže z licitacijo te barve
na 3. nivoju.

PBN datoteka za vstavljanje | PBN rešena datoteka

PBN datoteka za vstavljanje | PBN rešena datoteka

PBN datoteka za vstavljanje | PBN rešena datoteka

6. Katera ocena odpiralca je zelo pomembna pri nadaljevanju licitiranja po odzivalčevem konstruktivnem dvigu odpiralčevega majorja?
Pri nadaljevanju licitiranja po odzivalčevemu konstruktivnemu dvigu odpiralčevega majorja, je zelo pomembna ocena odpiralca, ali je smiselno licitiranje proti manši.

7. Kdaj je zelo običajna situacija za nadaljevanje?
Zelo običajna situacija za nadaljevanje je takrat, ko ima odpiralec:
– dvobarvni list (5-4)
– v ostalih dveh barvah pa večinoma izgubljene štihe, ali
– morda celo v eni barvi enojec
– v drugi pa tri izgubljene štihe.

Spletna stran o bridžu: Bridgebum & Richard Pavlicek

Prevod v Slovenščino: https://www-bridgebum-com.translate.goog/roman_key_card_blackwood.php?_x_tr_sl=en&_x_tr_tl=sl&_x_tr_hl=sl&_x_tr_pto=wapp

Gre za ključne karte (Key cards), v katere se štejejo vsi 4 asi in adutski kralj. Vseh kart skupaj je 5. Npr. 5♣ pomeni 0 ali 3 ključne karte, 5♦ pomeni 1 ali 4 ključne karte, 5♥ pomeni 2 ali 5 ključnih kart brez dame v adutu in 5♠ pomeni 2 ali 4 ključnih kart z damo v adutu.